zgodovinar
Slovesnost ob 50-letnici dela Anice Cevc
06. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Narodni galeriji (NG) je potekala slovesnost ob 50-letnici dela umetnostne zgodovinarke in muzealke dr. Anice Cevc v tej galeriji. Ob tej priložnosti sta o delu slavljenke spregovorila umetnostni zgodovinar in muzeolog prof. dr. Sergej Vrišer in direktor NG dr. Andrej Smrekar, glasbeni program pa je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
Odkrili izgubljeni dokument
20. 01. 2001 00.00
V pokrajinskem muzeju v nemškem Arnheimu je zgodovinar Edwin van Meerkerk odkril domnevni izgubljeni dokument francoskega filozofa Voltaira. Kot je povedal, gre za del zgodbe Micromegas, ki jo je Voltaire napisal že pred letom 1740, vendar je bila objavljena šele leta 1751.
Bo Clinton še predsednik Francije?
12. 01. 2001 00.00
Bill Clinton ima pravico zahtevati podelitev francoskega državljnstva, s čimer bi mu bilo omogočeno, da prihodnje leto sodeluje na francoskih predsedniških volitvah, trdi zgodovinar Patrick Weil. Kot je Weil napisal v javnem pismu ameriškemu predsedniku, ki ga je objavil New York Times, lahko Clinton takšno zahtevo utemelji na podlagi enega izmed členov zakona o državljanstvu, ki predvideva, da lahko državljani ozemelj, ki so bila kdajkoli v zgodovini pod francosko suverenostjo, predložijo zahtevo po takojšnji podelitvi državljanstva in jim ni potrebno izpolniti zakonske zahteve, po kateri naj bi pred tem najmanj pet let živeli v Franciji.
Nagrada Erasmus Magrisu in Michniku
12. 01. 2001 00.00
Nizozemsko nagrado Erasmus bodo letos podelili italijanskemu pisatelju Claudiu Magrisu in poljskemu zgodovinarju in publicistu Adamu Michniku. Nagrado, vredno 300.000 guldnov, Nizozemska vsako leto podeljuje osebnostim za njihove izjemne prispevke v evropski kulturi, družbi in družboslovju, tradicionalno pa jo podeli princ Bernhard v novembru. Sklad Erasmus je pred dnevi objavil, da si bosta Magris in Michnik nagrado delila, ker sta v svojih prizadevanjih in nastopih jasno pokazala, kako pomembna je zavest o kulturni in politični raznolikosti ter zavest o tem, da ju je potrebno varovati. Magris je pisatelj in profesor germanistike v Trstu, v svojih delih pa opisuje kulturno razslojenost v Srednji in Vzhodni Evropi. Michnik je zgodovinar, publicist in odgovorni urednik poljskega časnika Gazeta Wyborcza. V 80. letih je bil svetovalec sindikata Solidarnost, v svojih delih pa po mnenju sklada Erasmus podaja ostro analizo kulturnih in političnih sil na Poljskem v povojnem obdobju. Podrobnosti o nagradi Erasmus si je mogoče ogledati na spletni strani www.erasmusprize.org.
Poročilo obtičalo v Rimu?
12. 12. 2000 00.00
Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je ob predstavitvi knjige Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000, ki je izšla v zbirki Korenine založbe Nova revija, napisal pa jo je skupaj z zgodovinarko, prav tako izredno poznavalko slovensko-italijanskih odnosov dr. Milico Kacin Wohinz, danes v Ljubljani opozoril na negotovo usodo Poročila o slovensko-italijanskih odnosih od leta 1880 do 1956. Zadnjo in dokončno verzijo trideset strani obsegajočega dokumenta sta 25. julija letos v Kopru podpisala sopredsednika slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, Milica Kacin Wohinz in Girgio Conetti. Po navedbah akademika Pirjevca je dokument, ki ga je omenjena komisija pripravljala vse od novembra leta 1993, "obtičal" nekje na italijanskem zunanjem ministrstvu. Zavzel se je, da bi slovenska stran, konkretno slovensko zunanje ministrstvo, vztrajala pri njegovi javni objavi.
Šubičev portret Prešerna v Trstu
05. 12. 2000 00.00
Ob Prešernovem jubileju so na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu razstavili pesnikov oljni potret, ki ga je naslikal Janez Šubic. Sliko je posodil njen lastnik, Tržačan Miran Kuret, generalna konzulka Jadranka Šturm Kocjan pa je na ponedeljkovi priložnostni slovesnosti na generalnem konzulatu povedala, da za prihodnje mesece pripravljajo še več podobnih kulturnih prireditev.
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Našli srednjeveško fresko
11. 11. 2000 00.00
V cerkvi Ara Coeli, eni najstarejših cerkva v Rimu, so med restavracijskimi deli odkrili dele nenavadne freske, naslikane pred več kot 700 leti. Fresko so odkrili, ko so z baročnega oltarja cerkve odstranili poslikavo. Freska prikazuje Marijo z detetom, ob njej pa sta še Janez Krstnik in Sveti Janez Evangelist.
Našli domnevni rokopis Kleopatre
28. 10. 2000 00.00
V berlinskem Egiptovskem muzeju so med zbirko papirusov našli besedilo, katerega avtorica je po mnenju strokovnjakov Kleopatra.
Odkrili še en Michelangelov kip
30. 09. 2000 00.00
Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.
Večeri razmišljanj in poezije v klubu Lili Novy
25. 09. 2000 00.00
Literarni klub Cankarjevega doma, ki domuje v dvorani Lili Novy, bo začel novo sezono oktobra. Večeri, posvečeni poeziji, esejistiki in širšim temam, ki so povezane s temelji sodobne umetnosti, nosijo skupni naslov Jesenski dotiki besed. Na prvem, 3. oktobra, bo umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved razmišljal o dometu in razsežnostih sodobne poezije na ozadju del Vladimirja Memona, Antonina Artauda in Georgesa Batailla. Temu bosta sledila še dva dogodka, 11. oktobra bo v klubu CD počastitev 70-letnice pesnice Neže Maurer, 16. oktobra pa v Lili Novy večer, posvečen esejistiki: Aleš Debeljak bo govoril o Edvardu Kocbeku, Marjanu Rožancu in Tarasu Kermaunerju ter njihovem iskanju boga.
Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko
07. 09. 2000 00.00
Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko, pripoved o njegovem potovanju pa ni ponaredek, je potrdil kitajski zgodovinar in profesor na prestižni kitajski univerzi v Pekingu Dang Baohai. Zgodovinar ocenjuje, da trije deli "Knjige čudes", ki jih je ob koncu svojega življenja napisal Marko Polo dokazujejo, da je znani popotnik dobro poznal Kitajsko.
Zapleti pri premestitvi Robbovega vodnjaka
03. 08. 2000 22.28
Pod prvimi udarci kladiv se je včeraj v Ljubljani začela desetletja načrtovana preselitev originala Robbovega vodnjaka. Najznamenitejšo ljubljansko baročno skulpturo, ki je hkrati simbol starega mestnega jedra, nameravajo prestaviti pod streho novega dela Narodne galerije. Na kraju, kjer je zdaj original vodnjaka, pa nameravajo postaviti kopijo. Preselitev je naletela na burno nasprotovanje.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
Domnevna Michelangelova risba prodana
06. 07. 2000 12.07
Dražbena hiša Christie's v Londonu je na dražbi za 8,3 milijona britanskih funtov prodala risbo, ki so jo številni strokovnjaki pripisali Michelangelu. Izhodiščna cena slike se je med dražbo kar podvojila, čeprav umetnostni zgodovinar, prof. Alexander Perrig iz Franfurta v nasprotju z ostalimi strokovnjaki trdi, da risba ni Michelangelova, temveč delo Benvenuta Cellinija, ki je risbo narisal po Michelangelovi skulpturi Kristusa.
Princ William umetnostni zgodovinar?
12. 06. 2000 18.19
Sedemnajstletni britanski princ William želi po maturi študirati umetnostno zgodovino na škotski univerzi v Edinbourghu, je poro čal časnik Sunday Mirror. Starejši sin princese Diane in princa Charlesa, ki bo 21. junija dopolnil 18 let, naj bi že sprejel prosto študijsko mesto na univerzi v Edinbourghu. Urad princa Charlesa je poročanja Sunday Mirrorja že zanikal, saj naj William še ne bi sprejel odločitve glede študija. Bulvarski časnik je sicer še zapisal, da namerava princ pred začetkom študija za leto dni odpotovati na Filipine ali kako drugo daljnovzhodno državo, da bi preučeval, kakšno je ohranjanje deževnih gozdov.
Michel Piccoli drevi v Operi
26. 02. 2000 13.00
Ob obisku filmskega igralca Michela Piccolija v Ljubljani je Slovenska kinoteka včeraj pripravila dodatni filmski večer s projekcijo filma Atlantic City, ki mu je sledil pogovor z velikim gledališkim in filmskim igralcem, nagrajencem Filmske akademije (leta 1967) in cannskega festivala (leta 1980) ter od 70. let dalje tudi neodvisnim producentom.
Sodnik ukazal objavo tajnih dokumentov
21. 02. 2000 08.00
Zvezni sodnik Brian Q. Robbins je ameriški zvezni preiskovalni pisarni (FBI) ukazal, naj objavi zapiske telefonskega pogovora in dve pismi o Johnu Lennonu. Objavo dokumentov je sprožil pisatelj in zgodovinar Jon Wiener, ki je leta 1983 vložil uradno prošnjo, da bi dobil vse podatke, ki jih ima ameriška vlada o Lennonu.
Prva arheološka zbirka na internetu
11. 02. 2000 16.52
Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ustanovljen leta 1972, je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku javnosti izročil v uporabo nove spletne strani zbirke <a href=http://www.zrc-sazu.si/www/iza/libera.htm target=_new>Libera</a>. Gre za prvo tovrstno zbirko na svetovnem spletu.
Razstava akvarelov in perorisb
10. 02. 2000 08.03
Galerija vojašnice Cerklje ob Krki in Združenje veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) sta včeraj zvečer v počastitev včerajšnjega kulturnega praznika odprla prodajno razstavo akvarelov Konstantina Viranta, člana ZVVS, in perorisb Neve Vranešič Virant z naslovom Dolina Krke, Slovenska pokrajina in Suhi šopki, so sporočili z ZVVS.
Zupanova monografija Ulično pohištvo
25. 01. 2000 18.07
Ob razstavi Mestno pohištvo - oprema javnega prostora, Ljubljana 1800-2000, ki je od 1. decembra do 30. januarja na ogled v ljubljanski Jakopičevi galeriji, je Arhitekturni muzej Ljubljana skupaj z založništvom literature DZS izdal zajetno monografijo, ki jo je uredil Iztok Ilich. Uvodni nagovor k monografiji je zapisala ljubljanska županja Vika Potočnik, direktor Arhitekturnega muzeja Peter Krečič je prispeval misli na temo Ulična oprema naša vsakdanja, umetnostni zgodovinar Stane Bernik pa pojasnila o nastanku razstave.
Umrl pisatelj Patrick O'Brian
08. 01. 2000 11.53
Britanski romanopisec in zgodovinar Patrick O'Brian je minuli teden v starosti 85 let umrl v Dublinu, so poročali britanski mediji. O'Brian, njegovo pravo ime je bilo Richard Patrick Russ, je napisal 33 književnih del, javnosti pa je najbolj znan po zgodbah o morskih dogodivščinah kapetana kraljeve mornarice Jacka Audreya. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem, predvsem del Jean-Paula Sartra in Sidonie Gabrielle Colette. O'Brian je sicer večkrat poudarjal, da je Irec, a dejansko je bil osmi od devetih otrok zdravnika nemškega rodu. Širša javnost ga je spoznala leta 1991, ko je o njem v literarni prilogi pisal ameriški dnevnik New York Times. Eden izmed kritikov ga je takrat označil kot ''najboljšega avtorja, za katerega še niste slišali''.
Žižkov Žgečkljivi subjekt knjiga leta
31. 12. 1999 08.20
Ugledni britanski literarni kritik in zgodovinar Terry Eagleton je za najboljšo knjigo leta 1999 razglasil delo slovenskega filozofa Slavoja Žižka The Ticklish Subject (Žgečkljivi subjekt), ki je izšla v Londonu.
Razstava v muzeju El Prado
21. 12. 1999 13.24
V madridskem muzeju El Prado so pred dnevi odprli razstavo 44 slik Velazqueza, Rubensa in Van Dycka. Razstava o dvornih slikarjih iz 17. stoletja bo na ogled do 5. marca. Zgodovinar in hispanist Jonathan Brown je ob otvoritvi poudaril, da so prvič doslej na istem mestu razstavili dela treh umetnikov. Razstava ima pet tematskih sklopov: avtoportreti, monarhija, portreti z dvora, mitološko slikarstvo in versko slikarstvo.
Grčija zahteva vrnitev skulptur
11. 12. 1999 09.40
Grčija je spor z Veliko Britanijo o znanih skulpturah iz atenskega Partenona, ki se od leta 1812 nahajajo v Angliji, prenesla pred ZN. Grški veleposlanik pri ZN Elias Gounaris je Generalni skupščini ZN predložil osnutek resolucije, v kateri zahteva vrnitev kulturnih spomenikov v državo izvora. V osnutku niso izrecno navedene skulpture iz templja, zato obstaja verjetnost, da bodo članice ZN resolucijo sprejele z večino. Omenjene skulpture je leta 1801 z turškim dovoljenjem kupil in v Anglijo odnesel britanski odposlanec pri Otomanskem imperiju lord Elgin, leta 1816 pa jih je prodal Veliki Britaniji. Od takrat so last Britanskega muzeja v Londonu. Grški arheologi so bili še posebno razočarani, ko je v minulem tednu na neki konferenci britanski zgodovinar William St. Clair povedal, da so bile skulpture leta 1938 nestrokovno očiščene. Od prvotnih 92 skulptur je danes ohranjenih še 58. 41 jih je v slabem stanju in so na prvotnem mestu na Partenonu, 15 jih je v Britanskem muzeju, ena v atenskem muzeju pri Akropoli in ena v pariškem Louvru.
Kulturni večer v Zavodu sv. Stanislava posvečen Janezu Svetini
08. 12. 1999 14.07
V Zavodu sv. Stanislava bodo jutri odprli razstavo likovnih del kraškega slikarja in kiparja Petra Abrama. Odprtje razstave bo ob 17. uri, večer pa bo posvečen Janezu Svetini.
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
Instalacija Tanje Pak na Ljubljanskem gradu
14. 10. 1999 16.28
Trenutno najbolj uveljavljena slovenska umetnica v steklu Tanja Pak je na ljubljanskem gradu postavila instalacijo in jo poimenovala Fluid. Pritegnila je še druge ustvarjalce in tako je glasbeno kuliso prispeval Vojko Sfiligoj, osvetlitev podjetje Arcadia, pri izdelavi steklenih elementov ji je pomagala steklarska šola v Rogaški Slatini, kovinske konstrukcije pa sta izdelala podjetje Nemfel in Vilko Korbar. Fluid bo danes ob 20. uri odprla ljubljanska županja Vika Potočnik, glasbeno pa bosta slovesnost obogatila pevka Mia Žnidarič in Steve Klink Trio.
Ljubljanska razstavišča danes
09. 09. 1999 18.51
V ljubljanskih likovnih razstaviščih bodo drevi odprli vrsto novih postavitev: v Jakopičevi galeriji ob 18. uri razstavo hrvaške keramičarke Mirjane Rajkovič, v galeriji Krka ob 19. uri razstavo pod naslovom Usnje in glina v okviru modne oblikovalke Barbare Jenko Drašler, prav tako ob 19. uri v galeriji Lek razstavo likovnih del slikarja Nikolaja Mašukova ter v Vodnikovi galeriji razstavo slikarja Florisa Oblaka, nazadnje, ob 20. uri, pa v Mali galeriji Cankarjevega doma fotografsko razstavo Marka Jamnika.
Razstava ob 90-letnici slikarke Mare Kraljeve
05. 09. 1999 11.42
Slikarki Mari Kraljevi je ob njenem častitljivem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu, ljubljanska galerija Commerce pripravila razstavo, na kateri pa bodo poleg njenih del na ogled tudi slike avtoričinih učenk iz slikarske skupine Klub Arti. Razstavo bodo odprli v torek, 7. septembra, ob 19. uri, ko bodo predstavili tudi katalog ob 20-letnici delovanja te galerije s sedežem za Bežigradom, na Einspielerjevi 6. Uvodni govornik bo umetnostni zgodovinar in likovni kritik Mirko Juteršek.