zgodovinar
Fotografije razigranih Benetk Dušana Ježa
02. 07. 1999 13.15
V galeriji Krka v Ljubljani bodo 8. julija ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Razigrano srce Benetk fotografa Dušana Ježa, ki nadgradnjo svojega gledanja na svet skozi fotografski objektiv utemeljuje predvsem z beleženjem neposrednosti in nenarejenosti ter črno-belo fotografijo.
V Varšavi se je začel svetovni kongres PEN
16. 06. 1999 17.30
V Varšavi se je danes začel 66. svetovni kongres Mednarodnega združenja književnikov PEN, ki se ga udeležuje 200 pisateljev iz 70 držav.
Odkrili še dve deli Francisca de Goye
22. 05. 1999 14.17
V neki baročni cerkvi v severnošpanski pokrajini Calatayud so odkrili dve, doslej še neznani deli slikarja Francisca de Goye (1746-1828). Po strokovnem pregledu se je izkazalo, da poslikavi na obeh stranskih vratih lesene omare v cerkvi nedvomno pripadata španskemu slikarju. Sliki v velikosti 2,30 krat 0,70 metra prikazujeta Devico Marijo in zavetnika tega kraja, je povedal umetnostni zgodovinar Rogelio Buendia. Deli veljata tudi za doslej najstarejši sliki velikega slikarja, avtorja jedkanic in litografij.
Izšla monografija Stara kaiserjeva suita
18. 05. 1999 20.43
V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru so nocoj predstavili monografijo litografiranih podob slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev, ki jih je v letih 1824 do 1833 v snopičih s po štirimi listi izdajal graški založnik Joseph Franz Kaiser. Po predstavitvi monografije pa je mariborski župan Boris Sovič v Univerzitetni knjižnici v Mariboru odprl razstavo Kaiserjevih litografij slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev.
Predavanje o umetnosti na Češkem
15. 04. 1999 11.16
Tretje predavanje v okviru izobraževalnega programa Svet umetnosti na temo Geopolitika in umetnost bo danes, ob 20. uri, v ljubljanski galeriji Škuc, kjer bo umetnostni zgodovinar in kustos Jaroslav Andel na primeru Češkoslovaške oziroma Češke govoril o spreminjajočih se stališčih umetnosti.
Jutri dan spomina na žrtve holokavsta
12. 04. 1999 20.07
Antisemitizem v svetu se je lani okrepil, vendar pa je število resnih incidentov lani ostalo enako kot leto poprej, je zapisano v letnem poročilu o antisemitizmu, ki ga je danes objavila univerza v Tel Avivu. Sicer pa se bo svet jutri s številnimi slovesnostmi spominjal žrtev holokavsta.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Predstavitev izbora del Stanka Vuka v Trstu
23. 03. 1999 18.49
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči predstavili knjigo Pomlad pod Krasom avtorja Stanka Vuka. Gre za izbor črtic, pesmi in pisem, ki je pred nekaj meseci izšel pri mariborski založbi Obzorja. Ob predstavitvi knjige so počastili tudi spomin na Vuka in njegovo ženo Danico Tomažič, ki so ju leta 1944 umorili neznani storilci.
Geopolitika in umetnost
21. 02. 1999 10.13
V okviru izobraževalnega programa Svet umetnosti Sorosev center v Ljubljani pripravlja serijo predavanj s področja sodobne umetnosti. Po Konceptualni umetnosti 60-ih in 70-ih let v letu 1997 ter Teorijah razstavljanja v letu 1998 bo tema letošnje serije predavanj Geopolitika in umetnost. Predavalo bo sedem domačih in tujih strokovnjakov. Predavanja bodo v soorganizaciji z galerijo Škuc in Zavodom za kulturne prireditve Celje od februarja do junija potekala v Ljubljani in Celju. Prvo bo 22. februarja v Celju. Angleški zgodovinar Charles Harrison bo govoril na temo Nekompetentnost in njene prednosti.
Italijanski zgodovinar: admiral Nelson je bil vojni zločinec
05. 02. 1999 08.43
Slavni britanski pomorski junak, admiral Horatio Nelson, naj bi bil vojni zločinec. Italijanski profesor zgodovine Antonio Gargano je v pogovoru za BBC dejal, da je Nelson leta 1799 odigral odločilno vlogo pri okrutni zadušitvi upora v Neaplju, ko so se tamkajšnji prebivalci uprli proti samodrštvu kralja Ferdinanda. Nelson naj bi Ferdinandu svetoval, naj se ne pogaja z uporniki, pač pa naj jih aretira in usmrti. Temu je sledil strahoten pokol, Nelson pa je dobil vzdevek ''klavec iz Neaplja'', je dejal Gargano.
Deutsche Bank financirala gradnjo Auschwitza
04. 02. 1999 17.53
Največja nemška banka Deutsche Bank AG je dajala posojila podjetjem, ki so bila vključena v projekt gradnje koncentracijskega taborišča Auschwitz med drugo svetovno vojno, je povedal zgodovinar Deutsche Bank Manfred Pohl. To dejstvo so razkrili nedavno odkriti dokumenti. >>Ob preučevanju kreditnih arhivov smo ugotovili, da so imele nekatere veje banke kreditne povezave z lokalnimi podjetji, ki so gradile taborišče Auschwitz<<, je še povedal Pohl.
Večernji list: Naj Tudjman popusti pri Piranskem zalivu in Savudriji, Kučan pa pri cestah
24. 01. 1999 10.18
Tako kot si Slovenija ne želi imeti zaprtega morja, tako tudi Hrvaški ne ustreza sedanja cestna osamitev. Zato bi Hrvaška pri Piranskem zalivu in Savudriji morala popustiti, Slovenija pa bi morala popustiti pri cestah in Hrvaški dovoliti povezavo z Evropo. Naši politični voditelji bi naredili pameten kompromis, če bi se tako dogovorili, je v pogovoru za Večernji list poudaril slovenski zgodovinar Vlado Habjan, nekdanji član slovenske komisije za meje.
Kipi in slike Jožeta Eržena v galeriji Krka
14. 01. 1999 16.00
V galeriji Krka na Dunajski 65 v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo kipov in slik akademskega kiparja Jožeta Eržena. O umetniku bo spregovoril umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. Razstava bo na ogled do 17. februarja.
Desetletje na prepihu - Moravčeva kronika prvega desetletja MGL
14. 01. 1999 15.40
Akademik Dušan Moravec, literarni zgodovinar in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja pristal na objavo svojih zapiskov o prvem desetletju delovanja in dela ljubljanskega mestnega gledališča (1951-1961). Iz zapiskov Moravca - izšli so kot dvojna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja (SGM) - je tudi razbrati, da tisti časi ''niso bili kaj bolj naklonjeni gledališču'', da se je ''nacionalni Drami konkurenčno gledališče moralo v začetku boriti za preživetje'', pa tudi, da je gledališka umetnost takratno zapovedano enotnost znala razbijati, ne da bi obenem ogrožala temeljev družbe, sta ob predstavitvi med drugim menila avtor Moravec ter direktor SGM Ivo Svetina.
''Skodelica kave'' v spomin na 80-letnico smrti Ivana Cnakarja
11. 12. 1998 11.26
Danes, 11. decembra, poteka 80 let od smrti slovenskega dramatika, pesnika in prozaista Ivana Cankarja. Obletnice se bodo spomnili na priložnostnih proslavah v Ljubljani, na Vrhniki in še kje.
Zbornik člankov in dokumentov Temna stran meseca
10. 12. 1998 14.54
Temna stran meseca s podnaslovom Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990 je zbornik člankov in dokumentov, ki jih je uredil pisatelj Drago Jančar, predstavlja pa plod enoletnega dela širše skupine slovenskih intelektualcev in razumnikov. Knjigo na 850 straneh, od tega 460 strani slikovnih in pisnih dokumentov, je izdala založba Nova revija. Danes, na svetovni dan človekovih pravic, pa so jo, v navzočnosti številnih živih prič dogajanj na ''temni strani meseca'', predstavili direktor in glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, urednik Drago Jančar, zgodovinar dr. Vasko Simoniti in drugi avtorji.
Kako izdelkom domače in umetnostne obrti odpreti pot do kupcev in turistov?
01. 10. 1998 12.53
Od maja letos je na Ljubljanskem gradu odprta vzorčna etnogalerija, kjer so zbrani vsi najlepši izdelki slovenske domače in umetnostne obrti, ki so prejeli certifikat ''Izdelek domače obrti'', ki ga podeljuje Obrtna zbornica Slovenije (OZS). Odziv obiskovalcev, posebej tujih, je izjemen, je na današnji novinarski konferenci povedal umetnostni zgodovinar Goran Lesničar - Pučko, sekretar sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS. Dobre izkušnje etnogalerije so zato sklenili predstaviti širši javnosti z namenom zasnovati dober in učinkovit sistem ponudbe teh izdelkov na nacionalni ravni.
Na ljubljanskem gradu so odprli Dneve evropske kulturne dediščine
24. 09. 1998 08.20
Na Ljubljanskem gradu je minister za kulturo Jožef Školč sinoči odprl Dneve evropske kulturne dediščine. Letos so posvečeni srednjeveškim mestom. V Sloveniji kot eni od 44 sodelujočih držav oziroma v mestih Ljubljana, Brežice, Celje, Črnomelj, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kropa, Krško, Novo mesto, Radovljica, Škofja Loka in Vrhnika se bo večina prireditev v okviru ''dnevov'' zvrstila do nedelje, 27. septembra. Usklajevalca ''dnevov'' sta Jerneja Batič in uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Domen Slana v galeriji Krka
09. 09. 1998 14.25
Akademski slikar Domen Slana iz Škofje Loke se bo od 10. septembra do 21. oktobra predstavil v ljubljanski galeriji Krka. Na jutrišnji otvoritvi bo umetnika, rojenega leta 1967, predstavil umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel.
Knjiga o Slovencih v Mauthausnu
10. 06. 1998 14.33
Ob 60. letnici postavitve zloglasnega koncentracijskega taborišča v Mauthausnu je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Franceta Filipiča Slovenci v Mauthausnu s podnaslovom Nikoli več!, ki v besedi in sliki izčrpno opisuje usodo mnogih Slovencev, poimensko našteva vse slovenske taboriščnike z osnovnimi življenjskimi podatki in osvetljuje takratne dogodke na podlagi najnovejših avtorjevih raziskav.
Priapos v Italiji doživlja preporod
19. 05. 1998 07.34
Priapos, v grški antiki bog plodnosti in moške moči, ki so ga upodabljali kot bradatega moškega z velikim falusom, v Italiji ta čas doživlja preporod. Kot je zapisal avstrijski tednik Profil, so v kleteh mestnega muzeja v Trevisu namreč odkrili zaboje s penisi, ki so jih v renesansi in protireformaciji sekali z antičnih skulptur in jih nadomestili s figovimi listi. "Vsak italijanski muzej - celo v Vatikanu - ima takšne zaboje s penisi," je povedal umetnostni zgodovinar Federico Zeri. Zato je po njegovem prišel čas, ko "je treba tem sramotno skritim delom antičnih skulptur končno izreči priznanje z vidika umetnostne zgodovine in jih razstaviti."
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček predstavil novi izdaji
08. 05. 1998 16.10
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je danes predstavil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani zadnja dva zvezka iz svoje zbirke, ki je tako dosegla 24 knjig. Gre za monografijo Katoliška socialno politična misel Virgila Ščeka, ki jo je napisal sociolog Boris Bandelj in za dvojezično izdajo Josip Vilfan v parlamentu, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Egon Pelikan. V njej so objavljeni govori, ki jih je imel v dveh zakonodajnih dobah italijanskega parlamenta (1921-29) tržaški politik Josip Vilfan in pa sto strani dolga študija o Vilfanovem življenju, delu in nazorih.
Letošnja Gutenbergova nagrada zgodovinarju Henri-Jeanu Martinu
28. 03. 1998 09.36
Letošnji dobitnik Gutenbergove nagrade, ki jo že 12 let zapored podeljuje nemško mesto Mainz v sodelovanju z društvom Gutenberg, je 74-letni francoski zgodovinar Henri-Jean Martin, specialist z velikim mednarodnim ugledom, avtor številnih del s področja zgodovine knjige in bibliotekarstva. Martin je hkrati tudi začetnik novega pristopa pri preučevanju knjige, ki je bolj usmerjeno na socialne vede, uveljavljati pa se je začelo v 50. letih. Nagrado in 20.000 mark bo prejel na slovesnosti, ki bo 20. junija v mestni hiši v Mainzu. Nagrado Gutenberg podeljujejo od leta 1968 tehnikom, umetnikom in znanstvenikom, ki delujejo na področju tiska.
Kubanski poklon v spomin na princeso Diano
18. 01. 1998 10.47
V kubanski prestolnici so v soboto slovesno odprli spominski park v čast umrli britanski princesi Diani. Pobudo za odprtje parka je dal mestni zgodovinar in član centralnega komiteja Komunistične partije Kube, Eusebio Leal, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen humanitarnega dela britanske princese. Na slovesnosti je bil prisoten tudi britanski veleposlanik v Havani Philip McLean, ki je odprtje parka označil kot "plemenito" dejanje.