zidu
Okrepljeni spopadi na jugu Izraela
24. 04. 2001 00.00
Na jugu Izraela so med Palestinci in izraelskimi silami ponovno izbruhnili oboroženi spopadi. Medtem ko številni diplomati nenehno poročajo o nekakšnem napredku v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, so razmere vse slabše. V zadnjih sedmih mesecih je bilo ubitih že 472 ljudi.
Zrušil se je del Avrelijevega zidu
16. 04. 2001 00.00
Mestne oblasti v Rimu so danes sporočile, da se je včeraj popoldne zrušil del Avrelijevega zidu, pri tem pa ni bilo žrtev. Gre za obzidje, ki so ga okoli 3. stoletja pr. n. št. v času vladavine cesarja Avrelija zgradili okoli Rima. Zid se je zrušil v dolžini kakih 20 metrov med Latinskimi vrati in vrati San Sebastiano na jugu mesta.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Razširjena preobrazba v Mestni galeriji
10. 03. 2001 00.00
Mestna galerija Ljubljana je v sodelovanju v Skupino 78 in oddelkom za kulturo občine Trst pripravila razstavo Razširjena preobrazba - Natura naturans 5. Njena kustosinja je italijanska umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Maria Campitelli. Razstavo bodo v prostorih stalne zbirke na Cankarjevem nabrežju 11 v Ljubljani odprli v ponedeljek, 12. marca, ob 19. uri. Sodelujejo umetniki iz devetih evropskih mest. Sodelujoči umetniki so: Maja Bajević, Balasz Beoethy, Paolo Comuzzi, Stefan Cosma, Annibel Cunoldi, Milena Dopitova, Thomas Florschuetz, Vladimir Frelih, Peter Friedl, Ottomar Kiefer, Damijan Kracina, Richard Kriesche, Paolo Ravalico Scerri, Antonio Riello, Mario Piccolo Sillani Djerrahian in Erwin Wurm.
Kitajski zid 500 kilometrov daljši
23. 02. 2001 00.00
Kitajski raziskovalci so odkrili, da Veliki kitajski zid meri vsaj 500 kilometrov več, kot so mislili doslej. Tako naj bi bil zid po najnovejših podatkih dolg 7200 kilometrov. Arheologi so odkrili ostanke zidu iz zemlje, ki se razteza do puščave Lop Nor v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske.
Iz Sagrade Familie odpada zid
02. 01. 2001 00.00
Pred dnevi sta z znamenite nedokončane cerkve Sagrada Familia v Barceloni, ki jo je projektiral arhitekt Antoni Gaudi, odpadla dva kosa zidu, eden celo v velikosti, primerljivi s pralnim strojem. Na srečo pri tem ni bil ranjen nihče. Cerkev sicer letno obišče približno 1,2 milijona obiskovalcev. Del zidu, ki je padel 45 metrov v globino, naj bi tehtal celo med 200 do 300 kilogrami, pristal pa je v manjši delavnici poleg cerkve. Sicer sta bila oba kosa dela dekoracij v glavni cerkveni ladji. Padec naj bi sprožil močan sunek vetra.
Bližnjevzhodnega vrha ne bo
28. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je potrdil, da ne bo sodeloval na napovedanem vrhunskem srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, ki naj bi pod pokroviteljstvom egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka danes potekal v letovišču Šarm el Šejk. V uradnem sporočilu so v Barakovem kabinetu zapisali, da sta se Barak in Mubarak na zadnjih posvetih dogovorila, da izraelski premier v tem trenutku ne bo potoval v Egipt. Tristranski vrh v Šarm el Šejku je že pred tem odpovedal Kairo. Medtem pa je iz Gaze proti Kairu že odpotoval Arafat, ki se bo kljub odpovedi tristranskega vrha sestal z Mubarakom, je sporočil palestinski predstavnik.
Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge
25. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.
Rudi Skočir v Galeriji Domžale
19. 10. 2000 00.00
V Galeriji Domžale so odprli razstavo Rudija Skočirja, znanega po odličnih grafikah in ilustracijah. Svoj izvirni motivni svet je Skočir našel na domačem idrijskem v liku rudarja, ki je s svojim načinom življenja ustvarjal značilno kulturno podobo kraja. Njegovi delavci iz živosrebrnih kopov so že kmalu postali simboli, pridobili so status posplošenih reprezentančnih oseb, ki so v resnobnih postavitvah obvladale površine zidu ali platna. Vsem tem rudarskim postavam pa je Skočir dodal ženske, ki so se v novejših delih spremenile iz mirnih, v usodo vdanih spremljevalk v fatalne rojenice. Pikovi, Križevi, Karini in Srčevi dami je nadel videz brezčasnosti in monumentalnosti. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
Berlinski zid še vedno ovira zaljubljence
16. 10. 2000 00.00
Berlinski zid tudi po desetih letih združitve obeh Nemčij še vedno predstavlja oviro za ljubezensko življenje med stanovalci vzhodnega in zahodnega Berlina. Glede na anketo revije Tip se je samo 30 odstotkov bralcev iz vzhodnega dela mesta zapletlo v ljubezensko avanturo z nekom iz zahodnega dela. V obratni smeri je številka še nižja - samo 25 odstotkov. Upada tudi število "mešanih" parov, ki jim je uspelo utrditi medsebojne vezi. Letos se je le 29 odstotkov avanturic med "vzhodnjaki in zahodnjaki" spremenilo v resnejše zveze, medtem ko je bil ta delež v prvem letu po padcu zidu celo 35-odstoten.
Fernandez slavil v Surfers Paradisu
15. 10. 2000 00.00
Mehičan Adrien Fernandez (Ford Reynard) je zmagovalec dirke serije CART v avstralskem Surfers Paradisu. Drugi je bil Šved Kenny Brack (Ford Reynard), tretji pa Američan Jimmy Vasser (Toyota Lola).
Slovenija zaostaja pri uvajanju novih tehnologij?
05. 10. 2000 00.00
Po številu osebnih računalnikov je Slovenija pod evropskim povprečjem. Ob tem je za razliko od zahodnoevropskih držav v Sloveniji na sto prebivalcev le 12 priključkov na internet, uporaba interneta pa je razširjena predvsem med populacijo, mlajšo od 25 let. To dejstvo predstavlja bistveno oviro t. i. novi ekonomiji, se je pokazalo na včerajšnji javni tribuni revije Telstar na temo Nove tehnologije in koncentracije kabelsko-komunikacijskih sistemov, ki je potekala v sklopu t. i. obsejemskih prireditev na 47. mednarodnem sejmu Sodobna elektronika. Kot so sporočili z Ljubljanskega sejma, sta na tribuni Urška Odar in Vesna Bravc, obe iz Telemacha, povedali, da je zaradi majhne razširjenosti interneta med drugim slabo razširjena tudi t. i. IP telefonija, ki je sicer po padcu berlinskega zidu v Vzhodni in Srednji Evropi doživela velik razcvet. Telemach razvija IP telefonijo, ki uporablja za prenos telefonskega prometa internetni protokol, z dostopom prek kabelskega omrežja. Čeprav je na kabelsko televizijo priključenih že 12 do 15 odstotkov vseh televizijskih gledalcev, je internet prek kabla v Sloveniji še razmeroma redek. Telemach si je na tem področju zadal za cilj povečati število tovrstnih naročnikov, kar pa mu za zdaj še ni povsem uspelo. Predstavniki kabelskih operaterjev pa so na tribuni opozorili, da so današnji realni problemi kabelskih operaterjev predvsem v premalo razširjeni obstoječi kabelski mreži, tako se denimo tudi s sejma ne morejo prek kabla predstaviti svetu. Če pa omrežje je, pa ni dovolj primernih vsebin, ki bi jih po tem omrežju prenašali. Kjer je oboje, pa cena storitev ni dovolj visoka, da bi se ta dejavnost izplačala. Sicer pa naj bi analize trga kazale, da je v Sloveniji prihodnost in mesto samo za enega in pol kabelskega operaterja. To pa postavlja pod vprašaj zahtevano konkurenco in ekonomičnost poslovanja manjših kabelskih operaterjev, ki se bodo morali v prihodnje zaradi zmanjševanja stroškov združevati. Predstavnik celjskega kabelskega operaterja je menil, da je razvoj v smeri kabelskega interneta brez prave prihodnosti, saj ga bo že v nekaj letih nadomestil internet prek mobilne telefonije.
Policijske akcije proti opoziciji
10. 09. 2000 00.00
Policija v Beogradu je včeraj znova vdrla v prostore opozicijskega gibanja Odpor, ki je kritičen do režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Sedem oseb v civilu je aktiviste Odpora, ki so bili takrat v prostorih, prisililo, da so se z obrazom obrnili k zidu. Po kratki raciji, med katero so bili nasprotniki režima deležni tudi nekaj udarcev, so policisti znova zapustili prostore. Pred petimi dnevi je policija vdrla v iste prostore Odpora in zasegla vse predvolilne materiale za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo 24. septembra. Policija naj bi včeraj v vasi Ub na vzhodu Srbije aretirala dva igralca, Gorico Popović in Nikolo Djurička, ki sodelujeta pri neodvisni kampanji, s katero želijo vzpodbuditi prebivalce k udeležbi na volitvah. Kmalu zatem so ju izpustili, a jima zasegli vse materiale. Popovičeva je za agencijo povedala, da jih z razlogi aretacije niso seznanili. V Valjevu in Užicah pa je policija prav tako nekaj ur v priporu zadržala 12 članov Odpora in nekega kandidata opozicije. Na osrednji prireditvi predsedniškega kandidata srbske opozicije Vojislava Koštunice sinoči v Čačku se je zbralo okoli 20.000 ljudi. To je doslej najbolj množično predvolilno zborovanje. Doslej se je na predvolilnih zborovanjih kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića in kandidata Srbskega gibanja prenove Vojislava Mihailovića v zadnjih desetih dneh zbralo le nekaj sto udeležencev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Blic, ima Koštunica več možnosti za zmago na jugoslovanskih predsedniških volitvah 24. septembra kot dosedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na podlagi ankete, ki so jo izvedli konec avgusta, bi za Koštunico glasovalo 45,1 odstotka anketirancev, za sedanjega predsednika Miloševića pa 38,3 odstotka anketirancev. Kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić bi prejel 10 odstotkov glasov, kandidat Srbskega gibanje prenove Vojislav Mihailović pa 6,6 odstotka.
Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko
07. 09. 2000 00.00
Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko, pripoved o njegovem potovanju pa ni ponaredek, je potrdil kitajski zgodovinar in profesor na prestižni kitajski univerzi v Pekingu Dang Baohai. Zgodovinar ocenjuje, da trije deli "Knjige čudes", ki jih je ob koncu svojega življenja napisal Marko Polo dokazujejo, da je znani popotnik dobro poznal Kitajsko.
Prodi zagovarja širitev EU
26. 08. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes v Riminiju v bran širitvi Evropske unije dejal, da ne smejo dopustiti novega berlinskega zidu in delitve nove Evrope. Obenem je poudaril, da je širitev usoda Evrope. Prodi je tudi izrazil razumevanje za strah trenutnih članic pred spremembami, predvsem pred povečanjem števila državljanov EU, vendar pa je to po mnenju predsednika Evropske komisije cena za širitev. Pomembno je, je izpostavil Prodi, da na naslednjem vrhu EU v Nici nadaljujejo z institucionalnimi reformami, brez katerih širitev ni mogoča.
Simbolično rušenje zidu
26. 08. 2000 00.00
Pred prostori nekdanjega podjetja Mostovna, ki jih je mestna občina Nova Gorica namenila neinstitucionalni kulturi, je novogoriška mladina sinoči simbolično porušila zid na mestu dostopne poti. S tem so mladi izrazili svojo potrebo po prostorih za ustvarjanje in pozvali mestne oblasti, naj se po dveh letih obljub aktivneje vključijo v prenovo pridobljenega objekta.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Hatamijev obisk v Nemčiji
11. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je danes v Berlinu poudaril, da njegov obisk v Nemčiji predstavlja možnost za odpiranje novih obzorij v odnosih med Iranom in Nemčijo. Državi morata izkoristiti izkušnje iz preteklosti za graditev boljše prihodnosti, je povedal Hatami na sprejemu v mestni hiši v Berlinu. Hatami je ob obisku v berlinski mestni hiši v zlato knjigo zapisal, da je padec berlinskega zidu vsemu svetu pokazal, da se ne sme opustiti želje po svobodi.
Račja družina zamotila policaje
21. 05. 2000 09.56
Na avtomobilski cesti na relaciji Baden-Wuerttemberg pri mestu Karlsruhe je nedavno račja družinica zmotila običajno delo policije. Vozniki avtomobilov so med vožnjo na avtocesti opazili pet mladičev in njihovo mati raco ter obvestili policijsko postajo. Po več kot treh urah dela, so policisti mlade račke polovili, mama račka pa je sama odletela na drugo stran zvočnega zidu. Mladičke so policaji odnesli na mesto, kjer jih bo mama sama poiskala. V upanju, da je ni prehitela lisica.
Umetnost proti logiki centra
15. 05. 2000 13.37
V galeriji Kapelica bo drevi ob 21. uri odprtje instalacije z elementi performansa z naslovom Schoengen. Projekt petčlanskega artističnega kolektiva Agregat bo postavljen do 20. maja, odslikuje videnje aktualnih dogodkov na relaciji jugovzhodna Evropa - zahodna Evropa, za katere je po mnenju tvorcev projekta značilna vse bolj zaznavna nezmožnost preseganja kulturnih in socialnih razlik v širšem evropskem okviru. razlog naj bi bil v institucionalnih ovirah, ki jih ''deželam na obrobju'' vztrajno postavljajo politične ustanove Evropske unije.
Papež končal romanje v Sveti deželi
26. 03. 2000 20.15
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo končal šestdnevno romanje v Sveti deželi, med katerim je izrazil obžalovanje zaradi antisemitizma in zločinov nad Judi, ki so jih v zgodovini zagrešili kristjani. Palestincem je priznal pravico do lastne države, vse na območju živeče narode pa je pozval k razumevanju in sodelovanju.
Kohl ponovno v bundestagu
17. 03. 2000 15.12
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je danes prvič po treh mesecih in pol zaradi finančnega škandala v Krščansko-demokratski uniji (CDU) znova sedel na svoje poslansko mesto v nemškem bundestagu. Udeležil se je slovesnosti ob deseti obletnici prvih demokratičnih volitev v nekdanji vzhodni Nemčiji.
Poročilo o položaju človekovih pravic v svetu
26. 02. 2000 09.27
Ameriški State Department je sinoči izdal 22. redno letno poročilo o položaju človekovih pravic v svetu. Leto 1999 je po ugotovitvah State Departmenta prineslo razvoj na področju demokracije in človekovih pravic za največje število držav od zrušitve berlinskega zidu.
Čuk z novinarji o gospodarstvu
26. 01. 2000 22.05
V okviru 46. svetovnega srečanja novinarjev smučarjev v Mariboru, na katerem sodeluje okoli 220 novinarjev iz 31 držav, so popoldne v hotelu Habakuk pripravili dve okrogli mizi. Udeleženci okrogle mize v Diplomatskem klubu so govorili o deseti obletnici padca berlinskega zidu, na okrogli mizi v Kristalni dvorani pa sta novinarjem iz vsega sveta gospodarske dosežke Slovenije predstavila predsednik in podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk in Marta Kos. Po besedah Joška Čuka ima Slovenija bogato industrijsko tradicijo in hitro razvijajoče storitvene dejavnosti, po osamosvojitvi pa se je uveljavila tudi kot izvozno usmerjena država, saj z izvozom v najbolj razvite države Evrope in sveta ustvari že skoraj 60 odstotkov svojega bruto proizvoda.
Najpomembnejši dogodek za Francoze
30. 12. 1999 19.54
Po mnenju večine Francozov je politični dogodek stoletja padec Berlinskega zidu. Kot je pokazala študija inštituta CSA, ki bo objavljena v jutrišnji številki časnika Le Parisien in na televiziji La Cinquieme, je bilo takega mnenja 47 odstotkov od 1016 vprašanih.
Štiri žrtve plazu v Alpah
28. 12. 1999 08.43
Izpod snežnega plazu v bližini severnoitalijanskega zimskega središča Sestriere so reševalci včeraj rešili 27-letnega italijanskega alpinista, našli pa so tudi trupla njegovih štirih tovarišev. Plaz se je sprožil v nedeljo popoldne, ko so se mladi Italijani pripravljali na vzpon.
Dan samostojnosti - slavnostna seja DZ
23. 12. 1999 21.50
V počastitev Dneva samostojnosti se je na slavnostni seji sestal državni zbor. Predstavnike vseh treh vej oblasti, slovenske vojske, gospodarstva, verskega življenja, diplomatski zbor in druge ugledne goste, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan, je nagovoril predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik.
Slovenec v Beogradu 1987-1991
23. 12. 1999 17.59
Ob deseti obletnici padca berlinskega zidu je slovenski diplomat Milan Jazbec v samozaložbi izdal knjigo o slovenskem osamosvajanju z naslovom Slovenec v Beogradu 1987-1991. Knjiga je pričevanje o prelomnih dogodkih slovenske zgodovine, vendar s pogledom ''od zunaj''. Avtor je leta 1987, z diplomama iz novinarstva in obramboslovja, odšel v diplomatsko službo v Beograd, od koder se je 21. junija 1991 za zmeraj vrnil. Postal je konzul Republike Slovenije v Celovcu, nato delal v zunanjem ministrstvu, od konca leta 1996 pa je na Švedskem, kjer zdaj opravlja posle ''drugega'' človeka na veleposlaništvu RS v Stockholmu. Januarja letos je bil med kandidati za obrambnega ministra.
Osebnosti stoletja v nekdanji Vzhodni Nemčiji
11. 12. 1999 10.59
Pri izbiri glasbenih in filmskih zvezd stoletja v nekdanji Vzhodni Nemčiji se je deset let po padcu berlinskega zidu pokazalo, da ta postaja vse bolj zahodnoevropska. Po anketi, ki jo je med 1026 ljudmi izvedel nek berlinski časnik, je najboljši pevec stoletja Elvis Presley, sledita mu Elton John in Enrico Caruso, najboljša pevka je Tina Turner, za njo pa sta se uvrstili operna diva Maria Callas in Whitney Houston. Za najboljšega igralca so izbrali Heinza Roehmanna, pred Robertom de Nirom in Dustinom Hoffmannom, najboljša igralka je Romy Schneider, druga je Jodie Foster, tretja pa Ingrid Bergman. Osebnost stoletja za vzhodne Nemce je Mihail Gorbačov, sledita pa mu Albert Einstein in princesa Diana. Športni kraljici sta teniška igralka Steffi Graf in umetnostna drsalka Katarina Witt.
Slovenski predsednik v Monte Carlu
20. 11. 1999 09.34
Slovenski predsednik Milan Kučan se je prvi dan obiska v Monte Carlu srečal z monaškim princem Rainierjem III. in prestolonaslednikom Albertom. Kot je po srečanju povedal predsednik Kučan, je gostitelju predstavil razmere v Sloveniji po vojni na območju nekdanje Jugoslavije, vključevanje naše države v EU, gospodarske razmere in tuje investicije v Sloveniji ter vpliv dogajanj na Balkanu na življenje in stabilnost v Sloveniji.