zločini
Švica bo izročila Banićevo
11. 11. 2001 00.00
Švicarske oblasti bodo Zagrebu izročile Zorano Banič, ki je bila na Hrvaškem obsojena na 20 let zapora zaradi sodelovanja v zločinih nad civilnim prebivalstvom.
Nevarnost novih napadov ostaja
03. 11. 2001 00.00
Možnost terorističnih napadov v ZDA še velja, zato je nacionalna straža okrepila varovanje mostov in pristanišč na pacifiški obali. FBI pa je odkril identiteto vseh ugrabiteljev letal 11. septembra.
V Švici aretirali obtoženo za vojne zločine
01. 11. 2001 00.00
Švicarske oblasti so sporočile, da so na letališču v Zürichu aretirale 49-letno žensko, ki je na Hrvaškem obtožena za vojne zločine.
Milošević se posmehuje obtožbam
30. 10. 2001 00.00
Proces proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću za zločine na Kosovu se bo pred Mednarodnim sodiščem ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu začel 12. februarja prihodnje leto.
Tudi OVK odgovorna za zločine
26. 10. 2001 00.00
Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je pripadnike nekdanje OVK obtožila hudih zločinov nad civilisti med in po vojaški operaciji zveze Nato na Kosovu.
Strugar trdi, da je nedolžen
25. 10. 2001 00.00
Jugoslovanski general Pavle Strugar je danes na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije dejal, da se ne čuti krivega za vojne zločine, storjene na območju Dubrovnika.
Haaško sodišče oprostilo tri Hrvate
23. 10. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine je oprostilo tri bosanske Hrvate, ki so bili obtoženi sodelovanja v pokolu muslimanskih civilistov aprila 1993 v vasi Ahmići, še dvema pa je skrajšalo kazen.
Strugar prispel v Haag
21. 10. 2001 00.00
Nekdanji general jugoslovanske vojske, 68-letni Pavle Strugar, ki je obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem leta 1991, je prispel v Haag, kjer se je predal Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
General se odpravlja v Haag
18. 10. 2001 00.00
Po pisanju črnogorskega časnika Vijesti se je eden izmed javno obtoženih jugoslovanskih častnikov pripravljen predati Haagu.
Šešelj pripravljen na Haag
11. 10. 2001 00.00
Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj, proti kateremu je haaško sodišče uvedlo preiskavo, je izjavil, da bo v Haag odpotoval takoj, ko dobi vizum.
Petrič obsodil napade na ZDA
04. 10. 2001 00.00
Slovenski veleposlanik pri ZN Ernest Petrič je v govoru v Generalni skupščini ZN v imenu Slovenije ostro obsodil teroristične napade na ZDA.
Iskanje krivcev za povojne poboje
02. 10. 2001 00.00
Generalna državna tožila Zdenka Cerar je po ogledu grobišča žrtev povojnih zločinov izjavila, da bodo poskušali storiti vse, da odkrijejo storilce.
Halilović v Haagu
25. 09. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik muslimanske vojske med vojno v BiH Sefer Halilović je prispel v Haag, kjer se je prostovoljno predal Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Terorizem je odgovor na nerešena vprašanja
20. 09. 2001 00.00
O terorističnih napadih na ZDA, smo se pogovarjali z najvišjim predstavnikom islamske skupnosti v Sloveniji, muftijo Osmanom Džogićem.
Trije novi procesi v Haagu
10. 09. 2001 00.00
Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se začeli trije novi procesi za vojne zločine v BiH.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Predaja osumljenega policista
29. 08. 2001 00.00
Upokojeni pripadnik hrvaške specialne policije Ivan Orlović, za katerim je bila razpisana tiralica, se je pojavil pred okrožnim zaporom v Bjelovaru.
V Haagu opozorili Miloševića
24. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je Slobodana Miloševića zaradi intervjuja, ki ga je iz zapora v Scheveningenu dal ameriški televiziji Fox news, opozorilo, da mu lahko omeji privilegije.
Račan predstavil vsebino pisma
15. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je na začetku današnje razprave o zaupnici hrvaški vladi v saboru dejal, da Osvobodilna akcija hrvaške vojske Nevihta leta 1995 ni povzročila izseljevanja 150.000 hrvaških Srbov, kot to trdi haaško mednarodno sodišče v obtožnicah proti hrvaškima generaloma. To je povedal v okviru predstavitve vsebine pisma, ki ga je poslal glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte. Premier Račan je med drugim poudaril, da odločitev o izročitvi hrvaških generalov Haagu ne ogroža dostojanstva hrvaške domovinske vojne, ker se bo njeno dostojanstvo najbolje ohranilo s kaznovanjem zločincev in sodelovanjem s haaškim sodiščem. Dejal je še, da je s haaškim sodiščem potrebno še naprej sodelovati, ker bi sicer Hrvaška "pristala v izolaciji in v balkanskem blatu", ob tem pa izrazil upanje, da bodo poslanci na današnji razpravi vladi izrekli zaupnico.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.
Papež na obisku v Ukrajini
24. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je davi v Kijevu opravil prvo mašo na svojem potovanju po Ukrajini, ter pri tem po tisočletju cerkvenega razkola med katoliki in pravoslavnimi ponovno izrazil upanje na zbliževanje obeh cerkva. "Različne tradicije niso ovira za enotnost vere," je pozval papež. Bogoslužne slovesnosti se je v slabem deževnem vremenu udeležilo približno 30.000 vernikov, kar je sicer manj, kot so sprva pričakovali, prisoten pa je bil tudi ukrajinski predsednik Leonid Kučma.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Milošević ukazal uničiti dokaze
25. 05. 2001 00.00
Namestnik načelnika Uprave kriminalistične policije Srbije Dragan Karleus je danes izjavil, da naj bi nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević nekdanjemu notranjemu ministru Stojiljkoviću ukazal uničiti vse sledi zločinov, ki so jih jugoslovanske sile leta 1998 in 1999 zagrešile na Kosovu. Dragan Karleusa je na tiskovni konferenci povedal, da so 50 trupel s področja Kosova, ki so jih pred dobrim letom našli v Donavi, za državno tajno razglasili prav na podlagi ukaza tedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Milošević je ukaz o uničenju vseh sledov o zločinih na Kosovu izdal konec marca 1999.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.