zločini
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.
Papež na obisku v Ukrajini
24. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je davi v Kijevu opravil prvo mašo na svojem potovanju po Ukrajini, ter pri tem po tisočletju cerkvenega razkola med katoliki in pravoslavnimi ponovno izrazil upanje na zbliževanje obeh cerkva. "Različne tradicije niso ovira za enotnost vere," je pozval papež. Bogoslužne slovesnosti se je v slabem deževnem vremenu udeležilo približno 30.000 vernikov, kar je sicer manj, kot so sprva pričakovali, prisoten pa je bil tudi ukrajinski predsednik Leonid Kučma.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Milošević ukazal uničiti dokaze
25. 05. 2001 00.00
Namestnik načelnika Uprave kriminalistične policije Srbije Dragan Karleus je danes izjavil, da naj bi nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević nekdanjemu notranjemu ministru Stojiljkoviću ukazal uničiti vse sledi zločinov, ki so jih jugoslovanske sile leta 1998 in 1999 zagrešile na Kosovu. Dragan Karleusa je na tiskovni konferenci povedal, da so 50 trupel s področja Kosova, ki so jih pred dobrim letom našli v Donavi, za državno tajno razglasili prav na podlagi ukaza tedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Milošević je ukaz o uničenju vseh sledov o zločinih na Kosovu izdal konec marca 1999.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Plavšičeva in Krajišnik skupaj pred sodišče
25. 01. 2001 00.00
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zahtevalo, da se morata nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić in nekdanji predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik v procesu v zvezi z vojnimi zločini na območju BiH skupaj zagovarjati pred sodiščem. Plavšićevi in Krajišniku očitajo zločine proti človeštvu ter kršitve vojnega prava in Ženevske konvencije. Kdaj naj bi se proces pred sodiščem začel, še ni določeno.
Zaslišanje preloženo
26. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je danes preložilo za jutri napovedano zaslišanje generala Augusta Pinocheta. Sodišče je Pinochetu dalo dvajset dni časa, da opravi zdravniške preglede, po tem roku pa se bo postopek nadaljeval, ne glede na to, ali bodo zdravniški pregledi zaključeni ali ne.
Čilski sodnik obtožil Pinocheta
01. 12. 2000 00.00
Čilski sodnik je vložil obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu v zvezi z zločini vojaške enote Karavana smrti, ki je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov. Pinochet je obtožen tudi za ugrabitve in izginotje 19 zapornikov v prvih mesecih svoje 17-letne diktature, ki se je končala leta 1990.
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Levar ni bil priča haaškega sodišča
29. 08. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Paul Risley je zatrdil, da Levar ni bil priča sodišča in da ni bil deležen zaščite sodišča. Preiskovalci sodišča so ga trikrat zaslišali leta 1997 in 1998 v zvezi z zločini hrvaških sil proti Srbom na območju Gospiča leta 1991.
Odvzem poslanske imunitete Pinochetu?
05. 08. 2000 09.53
Vrhovno sodišče v Čilu je danes potrdilo, da je sprejelo odločitev o morebitnem odvzemu poslanske imunitete nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu, vendar jo bodo sporočili šele prihodnji teden. Čilski mediji so sicer že včeraj poročali, da je vrhovno sodišče potrdilo odločitev prizivnega sodišča, ki je 23. maja Pinochetu odvzelo imuniteto dosmrtnega senatorja.
10 obtoženih za Arkanovo smrt
18. 07. 2000 19.29
Srbsko tožilstvo je na beograjskem sodišču vložilo obtožnico proti 10 osumljencem, ki naj bi bili krivi za smrt Željka Ražnjatovića Arkana, poročajo današnji beograjski mediji. Tiskovna agencija Tanjug je sporočila nekaj imen obsojenih, to so Dobroslav Gavrić, Drgan Nikolić Gagi, Milan Đuričić Miki in Zoran Nikolić Pegla. Časopis Večernje novosti je sporočil, da se bo prvo zaslišanje začelo septembra. Arkan je bil 15. januarja letos ustreljen v hotelu Intercontinental v Beogradu.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Amnesty International obtožuje NATO
07. 06. 2000 21.23
Zveza NATO je med napadi na cilje v Jugoslaviji kršila mednarodni zakon, saj je med napadi umrlo tudi nekaj civilistov, je zapisano v poročilu Amnesty International. Človekoljubna organizacija poudarja, da ne obsoja moralnih ali legalnih osnov za napade, poziva pa k preiskavi napadov na ključne mostove in oddajnike srbskih televizijskih in radijskih postaj. AI poudarja, da je bil bombni napad na sedež srbskega državnega radia in televizije, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi, premišljen napad na civilni objekt in glede na to tudi vojni zločin.