zunanji
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Peterle v pogovoru za Radio Beograd
11. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je imel danes pogovor za Radio Beograd. Peterle je odgovarjal na vprašanja v zvezi z odnosom Slovenije do nekdanje skupne države, spregovoril pa je tudi o slovenskih stališčih o vzrokih za razpad nekdanje SFRJ. Zunanji minister je v nadaljevanju predstavil poglede uradne slovenske politike na demokratične procese v Srbiji, možnosti za oživitev odnosov med državama in spregovoril o vprašanju nasledstva ter s tem povezanim dvostranskim gospodarskim sodelovanjem.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Konec prvih pogajanj leta 2002
10. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Luxembourgu dejal, da se bodo po mnenju Evropske komisije prva pogajanja z državami kandidatkami za članstvo lahko končala leta 2002.
Izraelci proti vrhu, dokler traja nasilje
10. 10. 2000 00.00
Izraelski zunanji minister Šolmo Ben Ami je včeraj v Tel Avivu po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom opozoril, da kriznega vrhunskega srečanja med Izraelci in Palestinci ni mogoče pripraviti, dokler se na palestinskih avtonomnih območjih nadaljuje nasilje. Po njegovih besedah "ni smiselno sodelovati na vrhu", če divja nasilje in če se upošteva trenutna raven odnosov med Izraelom in palestinskimi oblastmi.
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Vedrine o odpravi sankcij
07. 10. 2000 00.00
Evropska unija naj bi uradno odločitev o odpravi gospodarskih sankcij zoper ZRJ sprejela v ponedeljek. Vprašanje odprave sankcij je na dnevnem redu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov držav članic EU v Luksemburgu pred vrhom EU v francoskem Biarritzu, ki se bo začel v petek, 13. oktobra, je v pogovoru za francosko televizijsko postajo France 3 Aquitaine izjavil francoski zunanji minister Hubert Vedrine.
Papandreu prispel v Beograd
07. 10. 2000 00.00
Grški zunanji minister Georges Papandreu je danes prispel na kratek obisk v Beograd, kjer ga je pričakal novi grški veleposlanik v ZRJ Michalis Spinelli. Papandreu je prvi zunanji minister katere od držav članic Evropske unije, ki bo obiskal jugoslovansko prestolnico po četrtkovi razveljavitvi izidov predsedniških volitev in posledičnih nemirih.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Ivanov se je sestal s Koštunico in z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Beogradu srečal z Vojislavom Koštunico, ki naj bi še danes prisegel kot novi jugoslovanski predsednik. Kot poročajo tiskovne agencije, so pogovori potekali na sedežu zvezne vlade. Pred tem se je Ivanov sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.
Putin čestital Koštunici za zmago na volitvah
06. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je Vojislavu Koštunici poslal čestitke
Podpora demokratičnim silam v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
V sporočilu za javnost je zunanje ministrstvo zapisalo, da slovenska vlada podpira vse demokratične sile v ZRJ, ki se borijo za priznanje demokratičnih volitev in odstop Slobodana Miloševića. Hkrati se pridružuje vsem pozivom predsednikom držav in vlad demokratičnega sveta, naj se armada in policija ne vmešavata, da ne bodo ogrožena človeška življenja.
Kučan odgovoril Peterletu
05. 10. 2000 00.00
Iz predsednikovega urada so, potem ko je zunanji minister Lojze Peterle v pismu predsednika države Milana Kučana znova pozval k podpisu ukaza o odpoklicu nekaj veleposlanikov, sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, pač ga je odložil.
Kancler Schüssel jutri v Zagrebu
05. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel bo jutri odpotoval na enodnevni uradni obisk v Zagreb, kjer naj bi se sestal s hrvaškim premierom Ivicom Račanom in predsednikom Stipetom Mesićem. Avstrija je po nedavnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule na Dunaju izrazila pripravljenost, da pomaga Hrvaški pri procesu stabilizacije in pridruževanja Evropski uniji.
Peterle pisal Kučanu
04. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes predsedniku Milanu Kučanu poslal pismo, v katerem ga ponovno poziva, naj "v skladu z nedvoumno dikcijo 46. člena zakona o zunanjih zadevah podpiše ukaze o odpoklicu" veleposlanikov "in tako vzpostavi zakonito stanje," so sporočili iz MZZ.
Več deset tisoč protestnikov v Beogradu
03. 10. 2000 00.00
Pritisk opozicije na jugoslovanskega predsednika Miloševića, naj prizna poraz na volitvah in preda oblast, se stopnjuje. Po vsej Jugoslaviji so taksisti in vozniki tovornjakov organizirali cestne zapore, v
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Rusija za mirno rešitev položaja v ZRJ
02. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karašin je v pogovoru za BBC dejal, da si Rusija prizadeva za miroljubno in demokratično rešitev položaja v ZRJ. S tem je posredno potrdil osamitev sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.