zunanji
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Papandreu obiskal Beograd
07. 09. 2000 00.00
Včeraj je v jugoslovansko prestolnico prispel grški zunanji minister George Papandreu. Danes se bo srečal z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, s srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem in vodjo diplomacije Živadinom Jovanovićem, sestal pa naj bi se tudi z glavnim kandidatom srbske opozicije za novega predsednika ZRJ Vojislavom Koštunico, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Papandreu je prvi zunanji minister katere od držav članic EU in zveze NATO, ki je obiskal ZRJ po lanskih napadih Severnoatlantskega pakta.
Vlada za izredno sejo o interpelaciji
07. 09. 2000 00.00
Vlada bo DZ predlagala, naj še pred 3. oktobrom skliče izredno sejo, na kateri bi poslanci poleg nekaterih evropskih zakonov obravnavali tudi interpelacijo zoper zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Ta je po seji vlade povedal, da bo zunanje ministrstvo v zelo kratkem času pripravilo odgovor na interpelacijo, saj ne želi, da bi obtožbe iz interpelacije ostale nepojasnjene. Peterle je sicer izrazil ogorženje nad obtožbami o njegovem protidržavnem in protiustavnem delovanju, ki se pojavljajo v obrazložitvi interpelacije.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Papandreu poziva ZRJ k spremembam
07. 09. 2000 00.00
Po pogovorih z jugoslovanskim kolegom Živadinom Jovanovičem v Beogradu je grški zunanji minister Georges Papandreu povedal, da bi ZRJ morala okrepiti demokracijo in izvesti pravične volitve, prav tako pa se ne bi smela osamiti v Evropi. Papandreu, ki se je srečal tudi z jugoslovanskim in srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in Milanom Milutinovičem, sestal pa se bo še s predsedniškim kandidatom opozicije Vojislavom Koštunico, je tako prvi zunanji minister kake članice Evropske unije, ki je obiskal Beograd po lanskih napadih zveze NATO na ZRJ.
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Vaz danes v Ljubljani
05. 09. 2000 00.00
V Slovenijo je na enodnevni delovni obisk prispel državni minister za evropske zadeve Velike Britanije Keith Vaz. Na srečanju z slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom je predstavil Akcijski načrt med Veliko Britanijo in Slovenijo, ki določa program pomoči pri pripravah Slovenije na članstvo v Uniji.
Vložena interpelacija o Peterletovem delu
05. 09. 2000 00.00
Slovenski nacionalni stranki je uspelo zbrati deset poslanskih podpisov in tako vložiti interpelacijo o delu
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Poročilo modrecev bo ugodno za Avstrijo
03. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v francoskem Evianu danes izrazila prepričanje, da bo poročilo treh modrecev o avstrijskih političnih razmerah za Avstrijo ugodno, kar bo ustvarilo dobro podlago za odpravo sankcij, ki jih je štirinajst držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPÖ) v dunajski vladi. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da Avstrija ne pričakuje le ukinitve sankcij, temveč tudi njihovo dejansko odpravo. Sicer zunanji ministri EU danes nadaljujejo neformalno srečanje. Osrednja tema pogovorov je razprava o prihodnosti EU, beseda pa naj bi tekla tudi o ukrepih proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Castro prihaja v ZDA
02. 09. 2000 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo kubanskemu predsedniku Fidelu Castru podelilo vizo, s katero se bo lahko udeležil vrhunskega srečanja tisočletja, ki bo naslednji konec tedna potekalo na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Na podlagi sporazuma z ZN morajo namreč ZDA podeliti vizo vsakomur, ki želi sodelovati na prireditvah ZN, razen če ogroža nacionalno varnost.
Frankfurtski sejem v znamenju Poljske
02. 09. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer bo glavni govornik na otvoritvi 52. frankfurtskega knjižnega sejma, ki se bo začel 17. oktobra. Poleg Fischerja se bodo otvoritve med drugim udeležili njegov poljski kolega Wladyslaw Bartoszewski, poljski pisatelj Czeslaw Milosz in frankfurtska županja Petra Roth. Knjižni sejem, ki bo letos osredotočen na Poljsko in njeno književnost, bo potekal od 18. do 23. oktobra. Pred začetkom knjižnega sejma pa se bodo od 16. do 17. oktobra v Frankfurtu na kongresu srečali evropski kulturni ministri. Tema njihovega kongresa bo "Politika na razpotju". Na kongresu pa naj bi se zavzeli za utrditev demokratičnih političnih smernic na področju književnosti in publiciranja.
V Evianu o skupni politiki
02. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri EU so se zbrali na dvodnevnem neformalnem srečanju v francoskem Evianu. Osrednji temi pogovorov sta skupna zunanja politika in prihodnost Evrope, ministri pa naj bi govorili še o položaju v nekdanji Jugoslaviji ter na Bližnjem vzhodu, pa tudi o reformah unije, nujnih pred njeno širitvijo. Ker je srečanje - prvo po poletnih počitnicah - neformalno, ministri nimajo določenega dnevnega reda. Pričakovati pa je, da bo ob robu srečanja precej govora o odnosih z Avstrijo, medtem ko Bruselj čaka na poročilo t.i. treh modrecev o položaju v tej državi po vstopu svobodnjakov v zvezno vlado.
Deset let slovenske diplomacije
01. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Peterle o slovenski zunanji politiki
01. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je na novinarski konferenci največ pozornosti namenil odnosom z Avstrijo v zvezi z vprašanjem Avnojskih sklepov oziroma denacionalizacije. Poudaril je, da odločitev za začetek dvostranskih pogovorov o teh zadevah na strokovni ravni ne pomeni, da je Slovenija privolila v pogajanja, ampak da bo slovenska stran na njih v skladu s sklepi prejšnje vlade, ki jih sedanja vlada "v celoti upošteva", pripravljena zgolj pojasniti in razčistiti zadeve.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Trije modreci šele v nekaj tednih
31. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice pooblastilo za preučevanje razmer v Avstriji, nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški pravni strokovnjak Jochen Frowein, so danes nepričakovano zaključili svoje zasedanje na Inštitutu Max Planck za mednarodno pravo v nemškem Heidelbergu. Trije modreci so sporočili, da je glavni del poročila o političnih razmerah v Avstriji in stranki FPÖ pripravljen, poročilo pa bodo dokončali v prihodnjih tednih. Kdaj točno bodo modreci predstavili poročilo, niso povedali. Trije modreci bodo zadnje popravke poročila v prihodnjih dneh obdelovali prek interneta iz domačega okolja, da ne bi bili pod pritiskom. Dodali so, da med njimi glede vsebine poročila ni nikakršnih spornih točk.
Pogovori o odprtih vprašanjih med državama
30. 08. 2000 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Lojze Peterle in Benita Ferrero - Waldner sta se na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu, pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
V Libijo prispelo letalo s šestimi talci
29. 08. 2000 00.00
Včeraj je v libijsko prestolnico Tripoli prispelo letalo s šestimi talci, ki so jih zadrževali muslimanski uporniki. Med talci sta bila dva Francoza, dva Južnoafričana, Nemec in Libijka francoskega porekla. V rokah muslimanskih upornikov je tako še nekaj talcev, med njimi tudi ameriški državljan, za katerega trdijo, da ga bodo ubili, če ZDA ne bodo izpolnile njihovih zahtev. Šest talcev, od tega dva Južnoafričana, tri Francozinje in enega Nemca, so izročili v Tripoliju, saj je bila Libija glavna posrednica pri pogajanjih za njihovo izpustitev. Kljub pričakovanjem se slovesnosti ob predaji talcev ni udeležil libijski predsednik Moamar Gadafi, ker je prisostvoval podpisu mirovnega sporazuma za Burundi v tanzanijski Aruši. Krožijo pa govorice, da bi se libijski voditelj predaje udeležil le, če bi na slavnost prišla tudi nemški in francoski zunanji minister. Talce so predali na mestu, kjer je leta 1986 v ameriškem bombnem napadu umrla Gadafijeva hčerka.
Fischer o sprejemu novih članic v EU
29. 08. 2000 00.00
Evropska unija bo na sprejem novih članic pripravljena od leta 2003 dalje, je po včerajšnjem srečanju s slovaškim kolegom Eduardom Kukanom v Bratislavi dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, ob tem pa dodal, da bo datum širitve potrebno določiti na podlagi položaja vsake od kandidatk posebej.
Clinton in Mubarak o mirovnem procesu
29. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je na poti s turneje po
Janez Podobnik pri koroških Slovencih
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj obiskal avstrijsko Koroško, kjer se je v Čepičah pri Globasnici srečal s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Enotne liste, so sporočili z državnega zbora. Predstavniki manjšine so Podobnika seznanili z aktualnimi vprašanji slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Največje zborovanje voditeljev držav
27. 08. 2000 00.00
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini . Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo.
Ponovno srečanje Arafata in Mubaraka
26. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je danes v Aleksandriji ponovno sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom , je poročala egiptovska tiskovna agencija MENA. To je že njegov peti obisk v Egiptu po neuspešnih julijskih mirovnih pogajanjih z Izraelci v Camp Davidu. Arafat je Mubaraku pojasnil vsebino nedavnih pogovorov s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom, z jordanskim kraljem Abdulahom II. in z norveškim ministrom za zunanje zadeve Thorbjoernom Jaglandom. Arafatu in Mubaraku so se kasneje za zaprtimi vrati pridružili še Arafatov svetovalec, palestinski minister za informiranje, palestinski pogajalec v mirovnem procesu, egiptovski premier in glavni Mubarakov svetovalec.
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.