zunanji
Minister Frlec podpisal konvencijo o prepovedi protipehotnih min
04. 12. 1997 18.50
Slovenski zunanji minister Boris Frlec je v okviru konference o prepovedi protipehotnih min, ki poteka v Ottawi, včeraj podpisal konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja in prenosa protipehotnih min.
Kinkel in Vedrine na obisku v Sarajevu
04. 12. 1997 10.48
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel in njegov francoski kolega Hubert Vedrine sta odpotovala na enodnevni obisk v Sarajevo, kjer se bosta pogovarjala o pripravi osrednje konference o Bosni, ki naj bi se je 9. in 10. decembra v Petersbergu pri Bonnu udeležili predstavniki 51 držav in 21 mednarodnih organizacij. Kinkel in Vedrine naj bi se danes srečala s predstavniki predsedstva, vlade in opozicijskih strank Bosne in Hercegovine in tudi s predsednico Republike srbske Biljano Blavšič ter mednarodnim posrednikom za BiH Carlosom Westendorpom.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.
Srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude se je začelo
29. 11. 1997 11.46
V Sarajevu se je dopoldne začelo plenarno zasedanje predsednikov vlad 16 članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Janez Drnovšek. Današnji sestanek je odprl sopredsedujoči ministrskemu svetu BiH Haris Silajdžić, nato pa bodo nastopili predstavniki sodelujočih držav.
Schuessel v Makedoniji
28. 11. 1997 18.34
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je v Skopju slovesno odprl prvo veleposlaništvo Republike Avstrije, ki sicer deluje od julija letos. Ob tem je poudaril, da imata Avstrija in Makedonija odlične odnose. Avstrija je tako zaokrožila vzpostavitev najvišjih diplomatskih predstavništev v državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Schuessel je med obiskom, med katerim so ga sprejeli predsednik države Kiro Gligorov in drugi voditelji, poudaril pomembnost mirnega in nenasilnega prehoda Makedonije v neodvisnost. Pogoj za to pa je bilo po njegovih besedah spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic ter visoka raven strpnosti, ki jo velja ohraniti.
Zunanji minister v Kanado in ZDA
28. 11. 1997 00.00
Zunanji minister Boris Frlec bo prihodnji teden v Kanadi in Združenih državah Amerike.
Tudi Slovenija bo podpisala konvencijo o prepovedi protipehotnih min
27. 11. 1997 13.30
V kanadski prestolnici Ottawi bo od 2. do 4. decembra konferenca, na kateri bodo predstavniki številnih držav podpisali konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min. V imenu Slovenije bo konvencijo podpisal zunanji minister Boris Frlec.
Iz Pentagonale v Srednjeevropsko pobudo
27. 11. 1997 11.51
V Sarajevu bo v petek in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude - integracije, ki šteje 16 članic, letos pa ji predseduje Bosna in Hercegovina.
Srečanje predsednikov vlad članic Srednjeevropske pobude
27. 11. 1997 11.31
V Sarajevu bo jutri in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad članic Srednjeevropske pobude, ki se ga bo udeležil tudi premier Janez Drnovšek. Že danes pa se bodo v bosanski prestolnici sestali nacionalni koordinatorji SEP, med njimi Lea Stančič s slovenskega zunanjega ministrstva.
Klima in Schuessel na vrhu SEP v Sarajevu
26. 11. 1997 17.59
Avstrijski kancler Viktor Klima in zunanji minister Wolfgang Schuessel bosta v petek odpotovala na dvodnevni vrhunski sestanek Srednjeevropske pobude (SEP) v Sarajevu. Minister Schuessel bo tja dopotoval neposredno iz Makedonije, kjer bo v Skopju slovesno odprl veleposlaništvo Avstrije, s čimer bo ta država zaokrožila vzpostavljanje svojih najvišjih diplomatskih predstavništev v državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Irak ne bo dovolil pregleda predsedniške zgradbe
26. 11. 1997 13.31
Irak je danes inšpektorje ZN za nadzor razoroževanja Iraka posvaril, naj ne opravljajo dela v predsedniški zgradbi iraškega voditelja Sadama Huseina. <i>To bi pomenilo vojno napoved,</i> je povedal iraški zunanji minister Mohamed el Sahaf. V tem primeru <i>bi Irak inšpektorje izgnal in potem bi lahko ZDA bombardirale Irak,</i> je še dodal minister.
Sprejem namestnika vodje češke diplomacije pri Frlecu in Peterletu
25. 11. 1997 13.01
Zunanji minister Boris Frlec in predsednik parlamentarne komisije za evropske zadeve Lojze Peterle sta danes ločeno sprejela Cirila Svobodo, namestnika češkega zunanjega ministra, ki je pristojen za evropske zadeve.
Zunanji ministri EU o širitvenih načrtih
24. 11. 1997 10.12
Zunanji ministri Evropske unije danes v Bruslju nadaljujejo razpravo o širitvenih načrtih povezave in z oblikovanjem dokumenta na to temo, ki ga bodo 12. in 13. decembra v obravnavo predložili predsednikom vlad in držav EU. Slednji bodo na decembrskem vrhu sprejeli dokončno odločitev o širitvi unije.
Zahteve po nadaljevanju mirovnega procesa
21. 11. 1997 10.37
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine bo izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju predal sporočilo nekaterih vodilnih evropskih politikov, ki obsojajo izraelsko politiko, je v četrtek poročala izraelska televizija. V sporočilu fracoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl in britanski premier Tony Blair od Netanjahuja izrecno zahtevajo ponovno vzpostavitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. V pismu po televizijskih navedbah Netanjahuju pripisujejo odgovornost za blokado mirovnih pogajanj.
Na srečanju zunanjih ministrov peterice bo razprava potekala o ruskem predlogu za razrešitev iraške krize
19. 11. 1997 13.26
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo zunanji minister Hubert Vedrine drevi odpotoval v Ženevo, kjer se bo s kolegi iz Združenih držav, Velike Britanije in Rusije ponoči srečal na pogovorih o rešitvi iraške krize. Na srečanju bodo ministri proučili iraški odgovor na ruski načrt za rešitev krize. Ruski zunanji minister Primakov je že odpotoval v Ženevo. Pred tem se je o iraški krizi pogovarjal s kitajskim kolegom Qian Qichenom. Iraški tisk pa danes piše, da Bagdad ne bo privolil v nikakršne koncesije v svojih zahtevah do Združenih narodov. Zahteve Iraka so po oceni tiska pravične in legitimne, zato morajo vsa diplomatska prizadevanja in dialog izhajati iz teh zahtev. Najpomembnejša zahteva je ukinitev embarga na izvoz nafte. Ameriška letalonosilka George Washington, ki jo je Bill Clinton kot okrepitev poslal v Zaliv, ne bo do tja priplula pred petkom. V puščavi Negev na jugu Izraela se trenutno urijo elitne ameriške enote, vendar je tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu zanikal, da bi se enote pripravljale na morebitno vojno proti Iraku.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
David Andrews: Članstvo v Natu ni pogoj za članstvo v EU
17. 11. 1997 00.00
Irski zunanji minister David Andrews je v pogovoru za ponedeljkovo izdajo dunajskega časnika Der Standard med drugim dejal, da nevtralnost v Evropski uniji ne predstavlja problema in da majhne države v uniji lahko shajajo brez članstva v zvezi NATO. Udeleževale pa naj bi se akcij pod okriljem Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Članstvo Irske v zvezi NATO je po besedah njenega zunanjega ministra oddaljena zamisel.
Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake
13. 11. 1997 00.00
Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.
Če bo Husein še naprej kljuboval, bodo sprejete nove sankcije
13. 11. 1997 00.00
Britanski zunanji minister Robert Cook je danes zatrdil, da se je Varnostni svet ZN odločil, da bo sprejel nove sankcije proti Iraku, če mu bo iraški voditelj <b>Sadam Husein</b> še naprej kljuboval. Cook je v odzivu na sinoči sprejeto resolucijo VS o poostritvi sankcij proti Bagdadu še poudaril, da Sadam <i>ne sme dvomiti v enotnost in odločenost Varnostnega sveta.
Konferenca o sodelovanju EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika
29. 09. 1997 00.00
V Bruslju poteka dvodnevna konferenca o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in državami Afrike, Karibov ter Pacifika, ki se je udeležuje vrsta uglednih osebnosti s področja politike in gospodarstva. Razprava poteka v okviru petih okroglih miz, eni od teh predseduje tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. S konferenco naj bi strani sklenili posvetovanja o zeleni knjigi o medsebojnih odnosih, ki so jo pripravili leta 1996.
Normalizacija odnosov med Albanijo in ZRJ?
24. 09. 1997 00.00
Albansko zunanje ministrstvo v Tirani je danes sporočilo, da sta se albanski zunanji minister Paskal Milo in jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinović ob robu generalne skupščine ZN včeraj v New Yorku sporazumela o vrsti konkretnih vprašanj. To je bilo po 50 letih prvo srečanje zunanjih ministrov obeh držav. Po trditvah Tirane je Beograd sprejel predlog o vzpostavitvi dveh novih mejnih prehodov med državama, prav tako pa naj bi znova odprli dva dosedanja mejna prehoda, ki sta bila zaradi nemirov v Albaniji zaprta. Prav tako pa naj bi obe strani kmalu začeli pogajanja o dvostranskih sporazumih s področja trgovine, prometa in naložb.
Rusija pripravlja višje uvozne carine
17. 09. 1997 00.00
Ruska vlada bo povečala uvozne carine za tuje izdelke, da bi tako zaščitila domače proizvajalce. Odločitev naj bi že sprejela vladna komisija za zaščitne stopnje v zunanji trgovini in carinsko-tarifno politiko. Rusija naj bi se v prihodnje ravnala po tristopenjskem carinskem modelu: uvozne carine za surovine naj bi znašale pet odstotkov, za polproizvode od 5 do 15 odstotkov, za končne izdelke pa naj bi znašale od 15 do 30 odstotkov. Omenjene carinske stopnje naj bi bile tudi v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije, katere članica naj bi Rusija kmalu postala.