zvezna

Umrla dobitnica oskarja Eileen Heckart

02. 01. 2002 00.00

V starosti 82. let je zaradi raka umrla ameriška igralka, dobitnica oskarja za stransko vlogo v filmu Metulji so svobodni Eilieen Heckart.

Črnogorci proti izročitvam Haagu

19. 12. 2001 00.00

Črnogorska stranka SNP – koalicijska partnerica DOS – nasprotuje izročanju jugoslovanskih državljanov haškemu sodišču. Zakon o sodelovanju s Haagom bodo podprli le, če ne bo omogočal izročanja državljanov v Haag.

ZRJ umika tožbo

28. 11. 2001 00.00

Jugoslovanska zvezna vlada je sprejela predlog Narodne banke Jugoslavije, da Beograd v skladu z okvirnim sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ umakne tožbo pri Londonskem klubu proti Banki Slovenije in štirim slovenskim bankam.

Stavbi senata ponovno zaprti

17. 11. 2001 00.00

Ameriška zvezna policija je pri pregledu sumljivih poštnih pošiljk v prostorih ameriškega senata odkrila pismo, v katerem naj bi se nahajal prah okužen z bakterijami vraničnega prisada. Zaradi varnosti so zaprli dve senatni poslopji.

Schröder dobil zaupnico

16. 11. 2001 00.00

Poslanci nemškega bundestaga so vladajoči rdeče-zeleni koaliciji izglasovali zaupnico in potrdili napotitev enot v Afganistan.

Američani zahtevajo pregled Airbusov

16. 11. 2001 00.00

Ameriška zvezna administracija za zračni promet je (FAA) je ukazala pregled repnih delov nekaterih tipov letal Airbus A300.

Pomilostili čarovnice iz Salema

05. 11. 2001 00.00

Ameriška zvezna država Massachusetts je pomilostila pet žensk, ki so jih zaradi obtožbe, da so čarovnice, usmrtili v 17. stoletju.

Med državama ni spornih vprašanj

02. 11. 2001 00.00

O reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in ZRJ ter o posledicah terorističnih napadov na ZDA za Balkan smo se pogovarjali z jugoslovanskim zunanjim ministrom, Goranom Svilanovićem.

Napadi z antraksom delo Američanov?

27. 10. 2001 00.00

Ameriški preiskovalci so mnenja, da so napadi z antraksom delo domačih skrajnežev, saj niso uspeli ugotoviti povezave z bin Ladnom. Ameriški center za nadzor nad okužbami pa je napovedal razširitev kroga ljudi, ki jih bodo cepili proti antraksu.

Desetletnica slovenskega potnega lista

24. 10. 2001 00.00

Ministrstvo za notranje zadeve je z osrednjo slovesnostjo v Cankarjevem domu obeležilo desetletnico izdajanja potnih listin.

Diabetiki na letalo le z zdravniškim potrdilom

17. 10. 2001 00.00

Zvezna letalska organizacija v ZDA (FAA) je v zvezi z nedavnim terorističnim napadom v ZDA sprejela posebne varnostne ukrepe, ki diabetikom z inzulinskimi pripomočki prepovedujejo letenje v ameriškem notranjem letalskem prometu.

Vse hujši protiameriški protesti

14. 10. 2001 00.00

Pakistanska policija je streljala na protiameriške protestnike v pakistanskem mestu Džakobabad. V spopadih v nigerijskem mestu Kano pa je bilo ubitih najmanj 200 ljudi.

Preplah zaradi vraničnega prisada

11. 10. 2001 00.00

Trije uslužbenci ameriškega veleposlaništva v Haagu na Nizozemskem niso okuženi z bakterijo vraničnega prisada, so pokazali laboratorijski testi.

Bush za pomoč brezposelnim

05. 10. 2001 00.00

Ameriški predsednik George Bush je predlagal, da bi tri milijarde dolarjev namenili za pomoč vsem, ki so zaradi napadov izgubili delo. Po poročilu FBI se napadi na Američane arabskega porekla nadaljujejo.

Protesti proti vojni

27. 09. 2001 00.00

V Neaplju se je na protestih zbralo 20.000 ljudi, ki so, v strahu pred morebitnimi ameriškimi povračilnimi ukrepi po terorističnih napadih v ZDA, protestirali proti vojni in terorizmu.

15 mrtvih po streljanju v parlamentu

27. 09. 2001 00.00

V parlamentu švicarskega kantona Zug je v policista preoblečen možakar streljal na ljudi in jih 14 ubil. Med njimi tudi tri člane regionalne vlade.

15 mrtvih po streljanju v parlamentu

27. 09. 2001 00.00

V parlamentu švicarskega kantona Zug je v policista preoblečen možakar streljal na ljudi in jih 14 ubil. Med njimi tudi tri člane regionalne vlade.

Iskanje preživelih se nadaljuje

20. 09. 2001 00.00

Deveti dan po terorističnih napadih v ZDA se reševalna akcija v New Yorku nadaljuje. Reševalne ekipe so pod ruševinami WTC-ja naletele na nepoškodovane spodnje dele poslopja, ki bi lahko nudili zavetje morebitnim preživelim, vendar pa doslej tam niso našli nikogar.

Bo ZRJ razpadla?

19. 09. 2001 00.00

Črnogorski predsednik Đukanović in premier Vujanović sta zavrnila sodelovanje na za sredo napovedanih pogovorih o prihodnjih odnosih med Srbijo in Črno goro.

Lov na teroriste

17. 09. 2001 00.00

Preiskovalci napadov v New Yorku in Washingtonu so doslej prejeli več kot 40.000 namigov in sledi, vse bolj pa kaže, da so napad načrtovali iz baze na Floridi.

Homoseksualci krivi za napad na ZDA

15. 09. 2001 00.00

Znani in zdaj že razvpiti ameriški desničarski pridigar Jerry Falwell je prišel na dan z "izvirno" domislico o krivdi za najhujše teroristične napade v ameriški zgodovini.

Korak bliže svetovnemu prvenstvu

06. 09. 2001 00.00

Slovenska nogometna reprezentanca je z neodločenim izidom proti Jugoslaviji v Beogradu napravila korak bliže svetovnemu prvenstvu.

New Mexico ne bo tožil Microsofta

13. 07. 2001 00.00

Ameriška zvezna država New Mexico je presenetljivo odstopila od protimonopolne tožbe proti največjemu svetovnemu proizvajalcu računalniških operacijskih sistemov Microsoftu. Podjetje in pravosodno ministrstvo omenjene države sta dosegla dogovor o izvensodni poravnavi, pri čemer bo Microsoft državi povrnil sodne stroške, New Mexico pa bo sodeloval pri delitvi morebitne odškodnine, do katere bi prišle preostale države in zvezno pravosodno ministrstvo. Microsoft je že v sredo napovedal, da bo spremenil poslovno obnašanje pri ponudbah operacijskega sistema Windows proizvajalcem računalnikov, kar naj bi bilo za New Mexico dovolj. Microsoft pričakuje, da se bodo tudi druge zvezne države v kratkem odločile za podoben korak.

ZRJ brez vlade

04. 07. 2001 00.00

Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.

Odstop premiera Žižića

29. 06. 2001 00.00

Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."

Odlikovanje Alojziju Šuštarju

27. 06. 2001 00.00

Predsednik države Milan Kučan je ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije na današnji slovesnosti vročil zlati častni znak svobode RS Alojziju Šuštarju, nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu, za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju slovenske države. V nagovoru je predsednik Kučan poudaril, da je počaščen, da lahko danes v imenu slovenske države ob njeni deseti obletnici izroči najvišje državno odlikovanje Šuštarju, ki je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in prepričljivim predstavljanjem resnice o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih in odločitvah nenadomestljivo prispeval k uspešnosti plebiscita, njegovemu udejanjanju in mednarodnemu priznanju nove slovenske države. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi apostolski nuncij Edmund Farhat ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Solana spet v Skopju

21. 06. 2001 00.00

V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.

Množično grobišče pri Beogradu

13. 06. 2001 00.00

Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.

Slovenski praznik v Ohiu

06. 06. 2001 00.00

Guverner ameriške zvezne države Ohio Bob Taft je v torek podpisal resolucijo, s katero je 25. junij, dan slovenske državnosti, postal uradni praznik Ohia. Taft je v resoluciji pozval vse prebivalce Ohia, naj se pridružijo slovenski skupnosti v praznovanju dneva državnosti z ustreznimi dejavnostmi in prireditvami. Prav tako pa je tudi določil, da bo slovenska zastava 25. junija izobešena pred državnim poslopjem državnega kongresa (State capitol) v prestolnici Ohia, Columbusu.

ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU

30. 05. 2001 00.00

Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.