zvezna

Pritožba na izvedbo volitev na Floridi

11. 01. 2001 00.00

Največje ameriške organizacije za zaščito državljanskih in človekovih pravic so v Miamiju vložile skupinsko tožbo proti 21 vodilnim članom volilnih komisij na Floridi, pristojnim za izvedbo predsedniških volitev v tej ameriški zvezni državi, zaradi omejevanja volilne pravice državljanov. Organizacije jim očitajo, da niso ravnali v skladu z zakonom o prijavi volilcev.

Koštunica za federacijo Srbije in Črne gore

10. 01. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Beogradu predlagal spremembo ustave ZRJ, po kateri bi nastala federacija, ki bi imela izključne pristojnosti na področju zunanjih zadev, obrambne, monetarne in carinske politike ter bi urejala osnove gospodarstva.

Pričakovan porast spletnih Webcast klicev

29. 12. 2000 00.00

Uredba o pošteni predstavitvi podatkov (Fair Disclosure), ki jo je predpisala zvezna komisija za obveznice in delnice (Securities and Exchange Commission), naj bi povečala promet podjetij, ki omogočajo neposredne prenose preko spleta. Uredba zahteva, da morajo podjetja, ki so v preteklosti svoje poslovne rezultate zaupala le izbranim analitikom, sedaj te podatke posredovati tudi širši javnosti. Veliko podjetij je takoj prepoznalo možnost posredovanja tovrstnih podatkov preko spleta, čeprav predstavniki spletnih podjetij, ki ponujajo storitve Webcast, menijo, da bo uporaba njihovih storitev še naraščala. Glavni porast v prometu je bilo opaziti nekaj dni pred poročilom o četrtletnih dobičkih, v prihodnjem letu pa naj bi Webcast postal še bolj priljubljen med uporabniki.

Trgovanje z delnicami GlaxoSmithKline

28. 12. 2000 00.00

Z delnicami farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline, nastalega z združitvijo podjetij Glaxo Wellcome in SmithKline Beecham, so 27. decembra začeli trgovati na borzi v Londonu in New Yorku. GlaxoSmithKline, ki je eno vodilnih svetovnih raziskovalnih podjetij na področju zdravstva in farmacevtike, bo imelo sedež v Londonu.

ZRJ danes članica IMF?

20. 12. 2000 00.00

Zvezna republika Jugoslavija naj bi danes postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je v začetku tedna po vrnitvi z obiska v Baslu napovedal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Beograd si prizadeva za čimprejšnjo vključitev v mednarodne finančne organizacije, saj nujno potrebuje sredstva za oživitev gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju.

Odobrena združitev Glaxo Wellcome in SmithKline Beecham

18. 12. 2000 00.00

Ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) je potrdila 72 milijard ameriških dolarjev vredno združitev britanskih farmacevtskih podjetij Glaxo Wellcome in SmithKline Beecham, iz katerih bo nastalo največje farmacevtsko podjetje na svetu GlaxoSmithKline. Združitev, ki jo je maja letos potrdila tudi Evropska komisija in naj bi uradno bila podpisana 27. decembra, naj bi v sredo uradno potrdilo še britansko vrhovno sodišče.

Žižić za sodelovanje Črne gore

17. 12. 2000 00.00

Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.

Strategija ruskih sil v Čečeniji

15. 12. 2000 00.00

Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.

Čezmejni pakt

13. 12. 2000 00.00

Koroški deželni glavar Joerg Haider in župan italijanskega mesta Jesolo Renato Martin sta danes podpisala "čezmejni pakt" med avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in gibanjem Beneška zvezna republika Padanija. Cilj pakta je "sodelovanje za obrambo identitete evropskih narodov v okviru Evropske unije".

Pope zaprosil za pomilostitev

07. 12. 2000 00.00

Američan Edmund Pope, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi vohunjenja, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za pomilostitev, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsedstva Aleksej Gromov. Dodal je, da je Putin prošnjo že poslal pristojni komisiji, ki jo bo preučila.

Bela hiša navezala stik z Bushem

29. 11. 2000 00.00

Bela hiša je navezala stik s taborom teksaškega guvernerja Georga W. Busha, da bi olajšali prenos oblasti, ko bo znan končni zmagovalec predsedniških volitev, je danes sporočil visoki predstavnik Clintonove administracije. Tako bo Bela hiša Busha odslej vsakodnevno seznanjala o vprašanjih državne varnosti, tako kot o tem že obvešča podpredsednika ZDA in predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora, je dejal generalni sekretar Bele hiše John Podesta.

Bundestag odločil o zvezi med homoseksualci

10. 11. 2000 00.00

Nemški bundestag je danes sprejel zakon, ki priznava pravni status zveze med istospolnimi pari. Zveza med homoseksualnimi pari, sklenjena in registrirana na matičnem uradu, bo na mnogih pravnih ravneh enaka zakonski zvezi med moškim in žensko. Par bo tako lahko sklenil svojo zvezo pred matičarjem, razvezal pa se bo lahko le na sodišču.

Indija ustanovila novo zvezno državo

09. 11. 2000 00.00

Indija ima od danes eno zvezno državo več. Iz dela zvezne države Uttar Pradesh je uradno nastala nova zvezna država Uttaranchal. Najbolj poseljena država Uttar Pradesh se je tako v korist nove članice zveze odrekla svojemu delu Himalaje in petim odstotkom svojega prebivalstva. Prebivalci Uttaranchala so s tem dobili svojo lastno državo in lastno upravo. Gre za uresničitev sanj, je dejal Nityanad Swami, glavni minister nove uprave in član stranke Bharatiya Janata, ki si je za ločitev prizadevala že zadnjih deset let.

Sklep o ustanovitvi narodne banke

02. 11. 2000 00.00

Črnogorski parlament je včeraj sprejel sklep o ustanovitvi narodne banke Črne gore, s katero bi republika vzpostavila lastni monetarni sistem in se tako še dodatno osamosvojila od Srbije. Za vladni predlog je glasovalo 37 poslancev, sedem se je glasovanja vzdržalo, medtem ko se opozicijski poslanci glasovanja niso udeležili. Parlament sicer šteje 78 poslancev.

ZRJ ne priznava volitev na Kosovu

30. 10. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.

ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu

27. 10. 2000 00.00

ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.

Notranji ministri za prepoved NPD

26. 10. 2000 00.00

Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.

Kontroverzni obisk Koštunice v BiH

22. 10. 2000 00.00

Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prvič po koncu vojne obiskal BiH. V hercegovskem mestu Trebinje se je udeležil slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dučića. Obisk Koštunice je sprožil diplomatski spor, saj je Koštunica v BiH prišel na povabilo Republike srbske, zvezna vlada v Sarajevu pa je opozorila, da se o obisku z njo niso posvetovali. V Trebinju se je zbrala večina vodilnih politikov srbske entitete v BiH.

Nov menjalniški tečaj dinarja

15. 10. 2000 00.00

Svet jugoslovanske centralne banke je v okviru prizadevanj, da uniči delovanje črnega trga, izenačil uradni menjalniški tečaj dinarja s tečajem na črnem trgu, so poročali danes beograjski časniki. V skladu z novim tečajem banke je treba za eno nemško marko odšteti 30 dinarjev, medtem ko je bilo treba doslej za nemško marko plačati šest dinarjev. Pri banki so še povedali, da lahko ukrep o uradni devalvaciji dinarja sprejme le zvezna jugoslovanska vlada.

Zelena luč za nadaljnja pogajanja z EU

13. 10. 2000 00.00

Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je danes na svoji zadnji korespondenčni seji potrdil dodatna pojasnila k izhodiščem za pogajanja Slovenije z Evropsko unijo za poglavja kmetijstvo, regionalna politika in koordinacija strukturinih skladov ter okolje. S tem je omogočil njihovo pravočasno oddajo v Bruselj oziroma nemoteno nadaljevanje pogajanj za ta področja.

OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ

11. 10. 2000 00.00

Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.

Uradni izidi volitev v ZRJ

28. 09. 2000 00.00

Zvezna volilna komisija je danes zjutraj objavila dokončne izide nedeljskih predsedniških volitev, ki pa niso bistveno drugačni od začasnih podatkov v njenem torkovem sporočilu. Komisija je tudi uradno razglasila, da naj bi se kandidat SPS-JUL-SNP Slobodan Milošević in kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) Vojislav Koštunica 8. oktobra pomerila v drugem krogu predsedniških volitev.

Obe strani trdita, da sta zmagali

25. 09. 2000 00.00

Vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je sporočil, da je ta opozicijska zveza zmagala na vseh ravneh. V taboru vladajoče SPS-JUL pa prav tako trdijo, da je po doslej preštetih glasovih zmagal njihov predsedniški kandidat Slobodan Milošević.

Nesrečo letala preživelo 9 potnikov

20. 09. 2000 00.00

Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa

Povezava med vladnimi ustanovami in državljani

18. 09. 2000 00.00

Raziskovalci univerze Brown so pregledali 1.800 spletnih strani ameriških zveznih vladnih ustanov kakor tudi strani posameznih zveznih držav, cilj raziskave pa je bil oceniti, kako državne ustanove državljanom omogočajo sodelovanje z njimi preko interneta. Rezultati so porazni, raziskovalci pa pravijo, da ima Amerika še dolgo pot do popolnega izkoristka interneta na področju sodelovanja z državljani.

Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless

07. 09. 2000 00.00

Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.

Vrhunsko srečanje tisočletja

06. 09. 2000 00.00

V New Yorku se je začelo vrhunsko srečanje tisočletja, na katerem sodeluje 160 voditeljev držav, med njimi je tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Srečanje bo trajalo tri dni, na njem pa se je zbralo največ šefov držav doslej.

Borzni prevarant aretiran

01. 09. 2000 00.00

Ameriški zvezna policija FBI je blizu Los Angelesa aretirala 23-letnega Marka Jakoba, ki je z lažnim sporočilom za javnost preko interneta minuli teden povzročil katastrofalen padec vrednosti delnic podjetja za proizvodnjo optičnih vlaken Emulex. Jakob je bil zaposlen pri podjetju "Internet Wire", ki skrbi za objavljanje sporočil za javnost različnih podjetij na spletnih straneh in namesto pravega sporočila objavil novico, da izvršni direktor Emulexa odstopa s položaja, podjetje pa spreminja poročilo o dobičkih v poročilo o izgubah.

"Ljubimec" Hingisove ostaja v zaporu

29. 08. 2000 00.00

Dubravko Rajčević, 45-letni "ljubimec" švicarske teniške zvezdnice Martine Hingis, bo ostal v zaporu na Floridi, saj je odločno zavrnil možnost, da bi se svoje "velike ljubezni" izogibal na dolgo in široko več kot dve leti. Rajčevića so priprli 30. marca letos na teniškem turnirju v Key Biscaynu, po priloženi varščini tisoč ameriških dolarjev pa so ga takoj izpustili. Strast za številko ena ženske teniške lestvice WTA pa je bila za 45-letnega konstruktorja ladij hrvaškega rodu z avstralskim potnim listom vendarle prevelika, tako da so ga zaradi zalezovanja in pisanja ljubezenskih pisem z neprimerno vsebino 1. aprila vnovič priprli. Po mnenju sodnega izvedenca je Rajčević shizofrenik, kljub temu pa je okrožni sodnik mnenja, da je sposoben prisostvovati sojenju, ki je napovedano za 18. september. Ameriška zvezna država Florida je sicer zahtevala preložitev sojenja, ker čaka na odločitev prizivnega sodišča, ki bo podalo mnenje o možnem pričanju Hingisove prek satelitske povezave. Hingisova je že odklonila možnost, da bi zoper Rajčevića osebno pričala na sodišču, saj ima ravno v tem času veliko poslovnih dejavnosti.

Požari v ZDA

19. 08. 2000 00.00

V dvanajstih ameriških zveznih državah ta hip divja skoraj sto uničujočih gozdnih požarov, najhujših v zadnjih 50-ih letih. Gasilci so v boju z ognjenimi zublji in močnim vetrom nemočni. Najhuje je v Wyomingu, kjer so danes razglasili izredne razmere. Doslej je v Združenih državah zgorelo več kot dva milijona hektarov površin, kar je toliko kot je velika zvezna država Massachussetts.