članstvu
Drnovšek za konferenco o Makedoniji
03. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na plenarnem zasedanju, posvečenem JV Evropi, v okviru Evropskega gospodarskega foruma, ki se danes zaključuje v Salzburgu, poudaril, da se mora mednarodna skupnost takoj resno posvetiti Makedoniji, zavzel pa se je tudi za sklic posebne konference, namenjene reševanju položaja v tej državi.
Kandidatkam se mudi v Nato
02. 07. 2001 00.00
Zunanji ministri Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi Nato in Hrvaška so danes na srečanju v Tallinnu zahtevali, da jih zavezništvo prihodnje leto povabi k članstvu. Zunanji ministri so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da bo zavezništvo s tem razširilo območje varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar na MZZ Ignac Golob. Voditelji držav Nato bodo o širitvi razpravljali jeseni 2002 v Pragi.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Končan kongres ZLSD
11. 06. 2001 00.00
Borut Pahor ostaja predsednik, Dušan Kumer pa glavni tajnik ZLSD, so odločili delegati 4. kongresa stranke, ki je končal dvodnevno zasedanje v koprski Bonifiki. Pahor in Kumer sta bila edina kandidata za predsedniško in tajniško funkcijo, in sicer je prvi prejel 325 glasov, drugi pa 285. V drugem krogu volitev je bila za podpredsednico stranke izvoljena Breda Pečan, člana strankinega predsedstva sta postala Danilo Tomšič in Jernej Brvar, članica pa Jožka Hegler. Nadzorni odbor bo po koprskem kongresu vodil Aleksander Ravnikar, njegovi člani pa bodo Majda Cvetanovski, Vida Florjančič, Tomaž Horvat, Anton Kovše, Jožefa Miklič in Jože Vuk. Delegati so za podpredsednika ZLSD izvolili Miloša Pavlico, predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsedniško mesto v istem organu pa je zasedla Danica Simšič. Izvoljeni so bili tudi en član in dve članici predsedstva stranke: Aurelio Juri, Janja Romih in Tjaša Žgavec.
Švicarji na referendumu o vojski
10. 06. 2001 00.00
Kot kažejo končni izidi današnjega referenduma v Švici, na katerem so volilci odločali, ali bodo v prihodnosti njihovi vojaki lahko oboroženi sodelovali v mednarodnih mirovnih silah, je 50,99 odstotka volilnih upravičencev glasovalo za vladni predlog o ustrezni spremembi zakona o vojski, 49,01 odstotka pa jih je bilo proti. Volilna udeležba je bila 41,74 odstotna. Švicarski obrambni minister Samuel Schmid je izid referenduma že pozdravil, saj bodo odslej lahko švicarski vojaki nosili orožje tudi v tujini na mednarodnih mirovnih misijah. Schmid je tudi opozoril, da izid referenduma ne ogroža švicarske nevtralnosti in ne odpira razprav o morebitnem članstvu Švice v zvezi NATO.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Zeman v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na dvodnevni uradni obisk je prispel češki premier Miloš Zeman s številno gospodarsko delegacijo. Z gostiteljem premierom Drnovškom sta se posvetila skupnem cilju - članstvu obeh držav v Evropski uniji. Oba sta poudarila, da pri vključevanju ne gre za konkurenco, temveč za skupen interes kandidatk.
Janez Janša ostaja predsednik
20. 05. 2001 00.00
Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.
Preložena pristopna pogajanja
16. 05. 2001 00.00
Za v petek, 18. maja, napovedani krog pogajanj o članstvu v EU je v primeru naprednejših srednjeevropskih kandidatk, tudi Slovenije, preložen za štirinajst dni. Iz prve skupine kandidatk se bo konec tedna z EU pogajal le Ciper, na dnevnem redu ostajajo tudi pogajalski krogi z drugo skupino, v kateri so Slovaška, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Bolgarija, medtem ko se bo EU s Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko in Estonijo na pogajanjih sestala 1. junija.
Bela hiša kaznuje ZN
11. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom je včeraj izglasoval povračilne ukrepe proti Združenim narodom, ki po dolgoletnem članstvu predstavnika ZDA pred tednom dni niso izvolile v komisijo za človekove pravice. Kljub nasprotovanju Busheve administracije, predvsem zaradi skrbi za bodoče odnose s to mednarodno organizacijo, je predstavniški dom ameriškega kongresa glasoval v razmerju 252 proti 165 za zadržanje plačila dolgov ZDA, o katerih so se šele pred kratkim dogovorili, da jih bodo plačali. Po mnenju nekaterih članov doma so želeli na ta način opozoriti na krivico.
Rupel za jasen urnik širitve
07. 05. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Nykopingu zavzel, naj Evropska unija v letošnjem letu sprejme jasen urnik za izvedbo širitve. Če tega Unija ne bo kmalu storila in bo čakalna doba za članstvo še daljša, bi se utegnilo javno mnenje v kandidatkah obrniti proti uniji in tistim, ki zagovarjajo vstop v Unijo, je opozoril šef diplomacije, ki se je udeležil razprave zunanjih ministrov petnajsterice s kolegi iz trinajstih prosilk za članstvo o prihodnjem razvoju EU.
EU in kandidatke o prihodnosti
06. 05. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije se bodo v švedskem Nykopingu, ob robu rednega polletnega neformalnega zasedanja, sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo, med njimi z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Ministri petnajsterice želijo s kolegi iz prosilk za članstvo izmenjati poglede o prihodnjem razvoju unije in tako kandidatke vključiti v letos začeto javno debato, ki naj bi, v skladu s sklepi vrha EU decembra lani v Nici, v letu 2004 pripeljala do naslednje medvladne konference o nadaljnji prenovi unije.
Minister udeleženec krvave nedelje
02. 05. 2001 00.00
Martin McGuinness, severnoirski minister za izobraževanje in vodilni predstavnik političnega krila Irske republikanske armade (IRA) Sinn Fein je danes prvič javno priznal, da je bil med "krvavo nedeljo" v Londonderryju, 30. januarja leta 1972, namestnik poveljnika organizacije IRA. Vendar je zanikal, da bi takrat IRA prva streljala na britanske vojake, kot tudi trditev, da je prvi streljal prav on. Prav tako je zanikal, da so britanski vojaki, ko so streljali na katoliške demonstrante, ubili tudi nekaj članov organizacije IRA, ki naj bi bili zatem pokopani skrivoma.
Drnovšek v Francijo
23. 04. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo danes popoldne začel štiridnevni delovni obisk v Parizu, kjer se bo srečal s francoskim kolegom Lionelom Jospinom in nekaterimi ministri, predsednikom države Jacquesom Chiracom ter predsednikoma senata in narodne skupščine, Christianom Ponceletom in Raymondom Fornijem, udeležil pa se bo tudi slovesne otvoritve novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Parizu. V načrtu ima še srečanja s francoskimi gospodarstveniki, z generalnim sekretarjem Mednarodne organizacije frankofonije Butrosom Galijem in nekdanjim vodjo misije ZN na Kosovu Bernardom Kouchnerjem.
Pred junijskim vrhom EU
08. 04. 2001 00.00
Prvič letos se bodo jutri v estonski prestolnici Tallinn sestali vodje pogajalskih skupin iz šesterice držav kandidatk, ki so se z Evropsko unijo o članstvu začele pogajati že leta 1998. Pogajalci iz t. i. luksemburške skupine kandidatk, med katerimi bo tudi vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik, bodo med drugim govorili o napredku na pristopnih pogajanjih v času švedskega predsedovanja uniji v prvi polovici leta ter pričakovanjih glede junijskega vrha petnajsterice v Göteborgu.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Lokalne volitve v Latviji
11. 03. 2001 00.00
V Latviji danes potekajo lokalne volitve, ki naj bi minile v znamenju porasta vpliva opozicijskih strank, ki niso naklonjene članstvu te baltske države v Evropski uniji. Volišča bodo odprta do 21. ure po srednjeevropskem času, izidi pa naj bi bili znani v ponedeljek. Volitve pomenijo tudi pomemben kazalec za parlamentarne volitve, ki bodo oktobra leta 2002.
Sodelovanje Britanske in Slovenske vojske
08. 03. 2001 00.00
Namestnika načelnika Združenega štaba Britanske vojske admirala Petra Abbotta, ki je na povabilo namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Jeharta prišel na tridnevni obisk v Slovenijo, sta danes ločeno sprejela načelnik Generalštaba SV brigadir Ladislav Lipič in državni sekretar Milan Jazbec. Visoki častniki Slovenske vojske so admiralu Abbottu in delegaciji predstavili prednostne naloge Slovenske vojske in sodelovanje v operacijah za podporo miru. Admiral je v pogovorih poudaril, da je eden najpomembnejših elementov pri reorganizaciji vojaških sil izgrajena poklicna pot podčastnikov in častnikov, za učinkovito vojaško organizacijo pa so, ne glede na vstop v severnoatlantsko zvezo, potrebna finančna sredstva.
Sodelovanje Slovenije in Madžarske
07. 03. 2001 00.00
Odnosi med Slovenijo in Madžarsko so izjemno dobri in lahko služijo za zgled dobrososedstva, državi pa družijo tudi podobna stališča do glavnih vprašanj v pogajanjih o članstvu z Evropsko unijo, posebej glede prostega pretoka delovne sile ter do položaja v JV Evropi. O tem sta se po pogovorih v Budimpešti strinjala premiera obeh držav, Janez Drnovšek in Viktor Orban. Kot je Drnovšek, ki se mudi na enodnevnem uradnem obisku na Madžarskem, še povedal na skupni novinarski konferenci, sta z gostiteljem veliko pozornosti namenila tudi gospodarskemu sodelovanju in prometnim povezavam med državama, podprla sta vključevanje Hrvaške v EU in prostotrgovinski sporazum CEFTA, pozitivno pa sta se izrazila tudi o avstrijskem predlogu strateškega partnerstva srednjeevropskih držav.
Priprave na članstvo v Nato
02. 03. 2001 00.00
Zveza Nato od kandidatk za članstvo pričakuje, da bodo pri podajanju svojih načrtov in ciljev v procesu priprav na vstop v zavezništvo realne. Takšno sporočilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo, sta po srečanju s predstavniki devetnajsterice v Bruslju povedala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Milan Jazbec. S predstavniki članic sta pregledovala slovenski napredek v pripravah na članstvo.
V Nici podpis nove pogodbe EU
26. 02. 2001 00.00
Evropska petnajsterica se bo sestala v Nici, kjer se je 11. decembra lani dogovorila o novi pogodbi, s katero je prenovila skupne institucije in tako odprla pot za izvedbo širitve. Tokrat se bodo na francoski Rivieri srečali zunanji ministri EU, ki bodo zvečer podpisali novo pogodbo. S podpisom bo pogodba nared za ratifikacijo v Evropskem in v nacionalnih parlamentih članic. Vsi postopki do dokončne potrditve naj bi bili opravljeni najkasneje do izteka prihodnjega leta, saj se je petnajsterica zavezala, da bo od začetka 2003 naprej pripravljena na sprejemanje novih članic.
Podpisana nova pogodba o EU
26. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so danes v Nici podpisali novo pogodbo o EU. O vsebini pogodbe, s katero je unija v pripravah na širitev reformirala skupne institucije, so se decembra lani, prav tako v Nici, dogovorili voditelji petnajsterice. S podpisom je pogodba nared za ratifikacijo v Evropskem in v nacionalnih parlamentih držav članic. Vsi postopki do dokončne potrditve naj bi bili opravljeni najkasneje do izteka prihodnjega leta, saj se je petnajsterica zavezala, da bo od začetka 2003 naprej pripravljena na sprejemanje novih članic.
Norvežani nasprotujejo članstvu v EU
14. 02. 2001 00.00
Članstvo Norveške v Evropski uniji podpira le 32 odstotkov Norvežanov, 48 odstotkov pa jih je proti, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava instituta MMI. Še pred letom dni je bilo število tistih, ki podpirajo vstop v EU, večje od tistih, ki ga zavračajo.
GM hoče v japonsko združenje avtomobilskih proizvajalcev
29. 01. 2001 00.00
Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors (GM) je zaprosil za članstvo v japonskem združenju proizvajalcev avtomobilov, da bi s tem povečal svoj delež na azijskem tržišču, je danes poročal japonski časnik Jiji. Če bo prošnja GM ugodno rešena, bo tako postal prvi tuji avtomobilski proizvajalec v omenjenem japonskem združenju.
Obisk Ralpha Dasse
28. 01. 2001 00.00
Na delovnem obisku v Ljubljani se bo v ponedeljek in torek mudil direktor Centra za evropske študije v Strasbourgu Ralph Dassa. Kot so sporočili, se bo z vodstvom vladne službe za evropske zadeve in predstavniki zunanjega ministrstva pogovarjal o načinu organiziranosti in funkcioniranja slovenske državne uprave v luči približevanja EU ter spremembah, ki bodo potrebne ob članstvu, pa tudi o trenutnem stanju pri vključevanju Slovenije v unijo.
Odbor podprl novelo zakona
17. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je podprl novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Državnemu zboru bo predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Sicer pa je današnja razprava na seji matičnega odbora pokazala, da bi bilo nujno čimprej pripraviti nov sistemski zakon na tem področju, saj je obstoječi zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 že precej zastarel, obenem pa tudi ni skladu z ustavo in evropsko zakonodajo.
Verheugen o sprejemu novih članic v EU
16. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Bruslju kandidatke za članstvo pozval, naj z intenziviranjem priprav na vstop v Evropsko unijo izkoristijo časovne priložnosti, ki jih je za izvedbo širitve ponudil decembrski vrh v Nici. S slednjim je po komisarjevem mnenju razprava o datumih širitve postala odveč, saj so bili ciljni datumi jasno zastavljeni. Če se bodo zastavljenega vse strani v procesu držale, bo širitev hitro izvedena, je menil.
Grizold o članstvu v zvezi NATO
27. 12. 2000 00.00
Slovenija je od osamosvojitve do danes razvila temeljne in ključne elemente sistema nacionalne obrambe in njenih podsistemov: Slovenske vojske (SV), civilne obrambe ter zaščite in reševanja. Veliko stvari je zgradila na novo in v zelo kratkem času, kar je eden od razlogov, da so nekateri elementi bolj, nekateri pa manj razviti, je poudaril minister za obrambo Anton Grizold. "Leto 2001 bo leto, ko bo treba narediti kvaliteten korak naprej. Vse elemente bo treba povezati med seboj v celovit, sodoben in seveda učinkovit sistem. Obrambni sistem ne obstaja sam zase, temveč deluje v okviru celotne nacionalno-varnostne strukture. Le takšen sistem bo lahko učinkovito zadovoljeval obrambne potrebe Slovenije ter prispeval k varnosti v ožjem in širšem mednarodnem prostoru." Grizold je glede dejavnosti ministrstva za obrambo (MORS) leta 2001 še opozoril, da je članstvo v zvezi NATO ena od prednostnih nalog celotne države in ne zgolj ministrstva.
Sprejet zakon o odpravi posledic plazov
21. 12. 2000 00.00
Državni zbor je pred popoldansko prekinitvijo zasedanja soglasno, s 63 glasovi, po hitrem postopku sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Ta določa, da se sredstva za sanacijo zagotavljajo z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000, v državnem proračunu za leto 2001 pa se bodo za izvedbo interventnih in drugih ukrepov zagotovila sredstva do višine milijarde tolarjev.
Preoblikovanje PCP 1. aprila 2001
14. 12. 2000 00.00
Vlada se je na današnji seji odločila za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v tako imenovane mejne prodajalne s 1. aprilom 2001, za reševanje morebitne izgube delovnih mest in ekonomskega položaja v občinah, kjer te prodajalne poslujejo, pa zagotovila določena sredstva. Takšne rešitve je vlada oblikovala v amandmaje, ki jih bo še danes vložila k predlogu zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Ta je v parlamentarni obravnavi že skoraj leto dni, državni zbor pa naj bi ga po hitrem postopku sprejel prihodnji teden.