1945
Razstava grafik Danila Jejčiča
23. 06. 1998 11.12
V koprski Galeriji Meduza bodo v sredo, 24. junija, odprli razstavo grafik akademskega slikarja Danila Jejčiča. S to razstavo v Obalnih galerijah nadaljujejo večletni projekt Grafika na Slovenskem po letu 1945.
Velika Britanija zanemarja zgodovinske spomenike
10. 06. 1998 13.31
Po podatkih organizacije za varovanje dediščine English Heritage je od leta 1945 v Veliki Britaniji "izginilo" najmanj 22.000 spomenikov in arheoloških najdišč, 4000 pa jih je zaradi neustrezne skrbi zanje precej ogroženih. V večini primerov škoda nastaja zaradi arhitekturnih sprememb, kmetijskih posegov in naravnih procesov, pa tudi zaradi premalo pozornosti pristojnih oblasti. Na območju Velike Britanije naj bi sicer bilo 300.000 zgodovinskih spomenikov, 40 odstotkov jih je že izginilo, največ škode pa so utrpele znamenitosti na jugovzhodu države.
Srečanje predsednikov Poljske, Ukrajine in Litve
24. 05. 1998 11.12
V Rzeszowu na jugovzhodu Poljske se je včeraj začel gospodarski vrh Poljske, Ukrajine in Litve, ki se ga bodo poleg kakih 300 gospodarstvenikov udeležili tudi predsedniki treh držav Aleksander Kwasniewski, Leonid Kučma in Valdas Adamkus. Gre za tretje tovrstno srečanje.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Scalfaro odpotoval z Japonske
19. 04. 1998 11.38
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj sklenil petdnevni uradni obisk na Japonskem in odpotoval v domovino, so sporočili uradni viri.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Suharto ostro do IMF
09. 03. 1998 11.16
Indonezijski predsednik Suharto je dan pred pričakovano ponovno izvolitvijo danes zavzel ostro stališče do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Suharto je izrazil razočaranje nad odločitvijo IMF, da Indoneziji naslednji obrok posojila v višini več kot treh milijard dolarjev ne bo prenesla pred aprilom. Suharto je danes še zatrdil, češ da pomoč IMF ni pisan na kožo Indoneziji, saj naj bi spodbudil liberalno gospodarstvo, kar pa z ustavo, ki datira iz leta 1945, ni predvideno.
Umrl poveljnik, ki je izobesil zastavo na berlinskem Reichstagu
02. 03. 1998 08.37
V petek je umrl Stepan Andrejevič Neustrojev, ki je leta 1945 v Berlinu izobesil sovjetsko zastavo, kar je označilo konec druge svetovne vojne. Po poročanju agencije Itar-Tass je takrat 22-letni Stepan kot poveljnik bataljona Rdeče armade, ki je zavzel Reichstag, tam izobesil zastavo. Po vojni je Neustrojev delal na notranjem ministrstvu, nekaj pred smrtjo pa je napisal memoarje.
Socialdemokratska mladina vložila kazensko ovadbo zoper poslanca Zmaga Jelinčiča
24. 02. 1998 15.55
Socialdemokratska mladina (SDM) je danes vložila kazensko ovadbo zoper poslanca Zmaga Jelinčiča zaradi suma nagovarjanja h genocidu. Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič naj bi namreč decembra lani v Medvodah izjavil, da so volilci predsedniškega kandidata Jožeta Bernika "golazen, ki bi jo bilo potrebno postreliti že leta 1945", so sporočili iz SDM.
60-letnica pokola kitajskih vojakov
13. 12. 1997 11.26
Na Kitajskem bodo danes obeležili 60-letnico japonskega pokola kitajskih vojakov in civilistov v Nankingu. Osrednja slovesnost bo potekala ob novem spomeniku, ki se je bodo udeležili predstavniki glavnega mesta sedanje pokrajine Kiangsu in člani pokrajinske vlade.
Kučan zavrača t.i. lustracijske dokumente in predlaga sprejetje deklaracije z obsodbo povojnih množičnih pobojev
27. 11. 1997 12.02
Predsednik republike Milan Kučan je na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje pojasnil svoje odklonilno stališče, ki ga je včeraj poslal državnemu zboru, o t.i. lustracijskih dokumentih in opozoril na svoj predlog, po katerem naj državni zbor v imenu Slovenije kot države naslednice sprejme deklaracijo o odnosu države Slovenije do pretekle medvojne in povojne zgodovine na slovenskih tleh ter izrazi obsodbo izvensodnega množičnega poboja po koncu druge svetovne vojne in svoje obžalovanje, da se je to zgodilo.