1945
Spomin na žrtve holokavsta
19. 04. 2001 00.00
Letošnjega pohoda z imenom Pot živih v spomin na Jude, žrtve holokavsta, se je v poljskem mestu Oswiecim, kjer je bilo zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, udeležilo kakih 1200 judovskih študentov. Podobno kot lani se je pohoda udeležilo tudi 400 poljskih študentov, sicer pa so bili udeleženci po podatkih prirediteljev iz 20 držav, med drugim iz Izraela, ZDA, Francije, Kanade, Indije, Češke in Ukrajine.
Razstava Ljubljana 1941-1945
17. 04. 2001 00.00
V Mestni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Ljubljana 1941-1945, likovni odmevi. Avtor razstave, ta bo na ogled do 6. maja, je umetnostni zgodovinar Iztok Durjava. Na razstavi si bo moč ogledati 114 slik, risb in kipov iz zbirke Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in iz zasebnih zbirk. Gre za likovno ustvarjalnost v okupirani Ljubljani. Prireditev zaznamuje tudi 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Obsodili nekdanjega esesovca
03. 04. 2001 00.00
Nekdanjega poveljnika SS Juliusa Viela, obtoženega, da je marca 1945 ubil sedem judovskih prisilnih delavcev, je danes sodišče v nemškem mestu Ravensburg obsodilo na dvanajst let zapora. Tožilstvo je za 82-letnega Viela sicer zahtevalo dosmrtno ječo. Po pričanju glavne priče Adalberta Lalliera, ki je bil tedaj v skupini, ki je nadzorovala prisilne delavce, je obtoženi žrtve hladnokrvno ubil. Zločin se je zgodil v Litomericah na Češkem, kjer so zaporniki kopali zaščitne jarke, s katerimi naj bi preprečili napredovanje Rdeče armade.
Vlada odgovarjala na vprašanja poslancev
20. 03. 2001 00.00
Marčna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku in ostalim predstavnikom vlade. Premier Drnovšek je moral zagovarjati mrtve črke iz koalicijske pogodbe, predstavniki vlade pa so med drugim morali opravičevati nedeljsko delo trgovk ter odgovarjati na očitke o vse pogostejšem izginjanju, izgubljanju in uničevanju dokumentov.
Umrl Boris Gregorka
19. 03. 2001 00.00
V petek je v Ljubljani umrl Boris Gregorka, eden najznamenitejših slovenskih telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov. Rojen leta 1906 v Brežicah je bil po poklicu strojni tehnik, zaposlen na železnici, že v mladih letih pa se je v sokolski organizaciji odločil za telovadbo. Kot član ljubljanskega Narodnega doma je bil v obdobju 1928 - 1938 jugoslovanski gimnastični reprezentant in je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Kot član izbrane vrste je leta 1928 v Amsterdamu osvojil tudi bronasto olimpijsko kolajno.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Umrl akademik Lev Milčinski
14. 03. 2001 00.00
V Ljubljani je v 85. letu starosti preminil akademik prof. dr. Lev Milčinski, priznani psihiater in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Lek prevzema poljsko farmacevtsko družbo
16. 02. 2001 00.00
Slovenska farmacevtska družba Lek je sporočila, da je podpisala pogodbo o pridobitvi 89,45-odstotnega deleža poljske farmacevtske družbe Argon SA. Za dokončanje prevzema te družbe, ki ima sedež v Lodzu, sta potrebni še pridobitev soglasja upravnih organov Poljske in potrditev skupščine Argona. Prednosti prevzema so v skupnem nastopu na poljskem trgu, v dopolnjujočem se portfelju zdravil za srce in ožilje ter zdravil za samozdravljenje, ocenjujo v Leku. Ljubljanska farmacevtska družba in Argon predvidevata, da bo prodajna transakcija dokončana sredi letošnjega leta, do konca leta pa naj bi se Lekova hčerinska družba, Lek Polska, in Argon tudi pravno oblikovala v eno družbo.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Odkrili kip Anne Frank
22. 01. 2001 00.00
V Barceloni so minuli konec tedna odkrili spomenik Anne Frank, mlade nizozemske Judinje, ki je svoja doživetja med drugo svetovno vojno popisala v slovitem dnevniku. Spomenik na trgu, poimenovanem po njej, je odkril župan katalonske prestolnice Joan Clos. Bronasti kip prikazuje Anno Frank med branjem dnevnika. Anna Frank je umrla leta 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. V dnevniku je opisala življenje svoje družine, ki se je med nemško okupacijo skrivala na podstrešju neke hiše Amsterdamu.
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Rekoredna cena za Dalijevo sliko
09. 12. 2000 00.00
V dražbeni hiši Sotheby's v Londonu so dosegli rekordno ceno za sliko Salvadorja Dalija.
Predstavnik IOM v Sloveniji
22. 11. 2000 00.00
Na obisku v Sloveniji se na povabilo Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 (DIS) danes mudi Dirk De Winter, direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) s sedežem v Ženevi, ki je po nemškem zakonu med drugim zadolžena tudi za izplačila odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem iz Slovenije. Kot so sporočili iz DIS, so de Winterja seznanili z zbranimi podatki o izgnancih - prisilnih delavcih. Na ta način bi pomagali organizaciji IOM in zastopnici te organizacije, ki bo imela urad v Ljubljani, da bi upravičenci do odškodnine za prisilno delo lahko čim hitreje uveljavili svoje pravice.
Deset let od konca hladne vojne
19. 11. 2000 00.00
Hladna vojna, ki je zaznamovala svetovno politiko v obdobju od leta 1945 do 1990, se je uradno končala 19. novembra 1990, ko so članice zveze NATO in Varšavskega pakta po dveh letih pogajanj podpisale Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Gre za ključni dokument evropske varnosti v obdobju po hladni vojni, ki je predvidel obsežno zmanjšanje vojaškega potenciala v Evropi ter uničenje več kot 50.000 kosov orožja in vojaške opreme.
Obrazi življenja Maria Magajne
07. 11. 2000 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 9. novembra 2000 do 9. februarja 2001 fotografska razstava fotografa Maria Magajne Obrazi življenja. Razstava prikazuje ciklus petdesetih etnoloških fotografij, ki zajemajo obdobje med letoma 1945 in 1957, avtor pa jih je posnel med bivanjem v Benečiji, Trstu in bližnjih slovenskih vaseh.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Jakopičeva galerija: Vsi na volitve!
11. 10. 2000 00.00
V Jakopičevi galeriji so včeraj odprli razstavo Vsi na volitve! Plakat
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
Slovesnost ob 55-letnici dogodkov v Teharjah
29. 09. 2000 00.00
V Teharjah pri Celju bo v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se bo pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja, po maši pa bo društvo Nova slovenska zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Največje zborovanje voditeljev držav
27. 08. 2000 00.00
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini . Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo.
Končuje se mednarodni Vebrov kongres
23. 08. 2000 00.00
V Celjskem Domu sv. Jožefa se danes končuje 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, saj so bili ti pojmi prisotni v Veberovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozornosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa Therryja Horgana.
Japonska in Severna Koreja o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
22. 08. 2000 00.00
Japonska in Severna Koreja sta danes v Tokiu začeli nov krog pogajanj za vzpostavitev diplomatskih odnosov, je sporočila japonska vlada. Srečanje se odvija na ravni visokih diplomatov, na pogajanjih, ki bodo trajala do četrtka, pa ne pričakujejo večjega napredka. 16-člansko severnokorejsko delegacijo vodi Jong Tae Hwa, Japonsko pa zastopa Kodžiro Takano. Diplomati so se sicer sestali že aprila v Pjongjangu, prvič po neuspešnih pogajanjih leta 1992.
Hannovrski princ ostal brez gradov
10. 08. 2000 00.00
Hannovrski princ Ernst-August, soprog monaške princese Caroline, je ostal brez dveh gradov in približno 10.000 hektarjev zemljišč in gozdov v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, ki so bili pred drugo svetovno vojno v lasti njegovega dedka.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Umrl je Dušan Povh
19. 07. 2000 13.56
V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.
Odprli razstavo na goriškem gradu
15. 07. 2000 11.30
Na goriškem gradu so v petek zvečer odprli razstavo Inteligenca roke od Picassa do Beuysa, ki bo na ogled do 30. septembra letos.