1945
Paraga zahteva kazni za poboje
30. 11. 2001 00.00
Predsednik Hrvaške stranke prava (HSP) želi, da bi bili odgovorni za poboje Hrvatov v Sloveniji leta 1945, ki so še živi, primerno kaznovani.
Heimatdienst zahteva odškodnine
29. 11. 2001 00.00
Izplačila odškodnin žrtvam nacizma, predvsem za pred letom 1945 iz Avstrije prisilno izseljene slovenske družine, bi tradicionalni organizaciji na avstrijskem Koroškem, brambovci in Heimatdienst, namenili tudi "žrtvam partizanskega nasilja".
Žalna slovesnost v Kucji dolini
28. 10. 2001 00.00
V Kucji dolini nad Podutikom pri Ljubljani je bila žalna slovesnost ob grobu žrtev povojnega nasilja.
Nova odkritja grobišč
26. 10. 2001 00.00
Odkritij grobišč žrtev povojnih pobojev je vse več. V Lešah na Koroškem naj bi bili zakopani ostanki 200 ljudi, novo grobišče pa so odkrili v Breznu pri Laškem.
ZLSD za skupno deklaracijo o pobojih
26. 10. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je poudaril, da so v stranki pripravljeni na pogovore o novi skupni izjavi, povezani s povojnimi množičnimi poboji, medtem ko pobude Janše in Peterleta zavračajo.
Nova množična grobišča na Gorenjskem
19. 10. 2001 00.00
Po razkritju domnevnih množičnih grobišč na območju Lancovega in Crngroba, so se začele na Gorenjskem pojavljati tudi informacije o drugih domnevnih grobiščih. Teh naj bi bilo na širšem gorenjskem območju več kot sedem.
Pomoč Francije, Turčije in Nemčije
18. 10. 2001 00.00
Francija, Turčija in Nemčija so izrazile pripravljenost za sodelovanje pri morebitnih kopenskih napadih ZDA na Afganistan, medtem ko je Iran pripravljen nuditi pomoč le v humanitarne namene.
Preiskave grobišč na Gorenjskem
17. 10. 2001 00.00
Gorenjski kriminalisti so začeli preiskovati že drugo množično grobišče povojnih pobojev na Gorenjskem. V vasi Crngrob pri Škofji loki naj bi bilo zakopanih približno 200 ljudi.
Preiskava grobišča blizu Lancovega
16. 10. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo v Kranju je pred dnevi skupaj s kriminalisti začelo preiskavo o grobišču blizu Lancovega v radovljiški občini.
Annanu Nobelova nagrada za mir
12. 10. 2001 00.00
Združeni narodi in sekretar Kofi Annan so bili v Oslu nagrajeni za promoviranje človeških pravic in razreševanje svetovnih konfliktov.
Lek prevzel poljski Argon
08. 10. 2001 00.00
Slovensko farmacevtsko podjetje Lek je zaključilo prevzem poljske družbe Argon iz Lodža, in tako pridobilo 89,45-odstotni lastniški delež.
Slovesnost na Teharjah
07. 10. 2001 00.00
V Teharjah pri Celju je potekala osrednja spominska slovesnost v spomin dogodku, ko so partizani pred 56 leti pobili ujetnike, ki so se domobrancem pridružili pred 1.1.1945.
Protesti proti vojni
27. 09. 2001 00.00
V Neaplju se je na protestih zbralo 20.000 ljudi, ki so, v strahu pred morebitnimi ameriškimi povračilnimi ukrepi po terorističnih napadih v ZDA, protestirali proti vojni in terorizmu.
Poslanica ob mednarodnem dnevu miru
11. 09. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN je ob Mednarodnem dnevu miru v poslanici poudaril, da je ta dan od letos tudi dan svetovnega premirja in nenasilja. Hkrati pa je Generalna skupščina zaključila 55. redno letno zasedanje in se pripravlja na novo.
Venus zmagala v sestrskem finalu
09. 09. 2001 00.00
V ženskem finalu odprtega prvenstva ZDA je Venus Williams premagala sestro Sereno. Med moškimi se bosta v finalu spopadla Američan Pete Sampras in Avstralec Lleyton Hewitt.
Spomenik Raoulu Wallenbergu
26. 08. 2001 00.00
Švedski kralj je v Stockholmu odkril bronast spomenik švedskemu diplomatu Raoulu Wallenbergu, ki je med drugo svetovno vojno rešil več tisoč madžarskih Judov.
Zmetali 120 ton paradižnikov
22. 08. 2001 00.00
V mestecu Bunol pri Valenciji je več kot 30.000 ljudem ob prazniku paradižnikov v eni uri uspelo zmetati kar 120 ton paradižnikov.
Zmetali 120 ton paradižnikov
22. 08. 2001 00.00
V mestecu Bunol pri Valenciji je več kot 30.000 ljudem ob prazniku paradižnikov v eni uri uspelo zmetati kar 120 ton paradižnikov.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Nova izdaja Vebrove Filozofije
13. 06. 2001 00.00
Po sedemdesetih letih je Študentska založba v zbirki Claritas izdala ponatis leta 1930 izšle Filozofije Franceta Vebra, po prepričanju mnogih najpomembnejšega slovenskega filozofa. Kot si je med predstavitvijo knjige v ljubljanskem Jazz klubu Gajo na vprašanje, zakaj danes Veber, odgovoril starosta slovenskih filozofov dr. Frane Jerman, med drugim tudi "zato, ker brez korenin ne gre in ker je omenjeni mislec v takratno zatohlo slovensko filozofsko sfero prinesel laično evropsko filozofijo".
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Dan krvodajalstva v Sloveniji
04. 06. 2001 00.00
Dan krvodajalstva je spomin na 4. junij 1945, ko so bile konzervirane prve steklenice krvi 150 dajalcev, in sicer na oddelku za transfuzijo, ki je deloval v okviru vojaške bolnišnice v Ljubljani. Od leta 1953 pa je krvodajalstvo organizirano na načelu anonimnega in prostovoljnega dajanja krvi, s čimer se krvodajalstvo uvršča v eno največjih humanitarnih gibanj.
Ob 10. obletnici pekrskih dogodkov
23. 05. 2001 00.00
Mariborčani so ob pekrskih dogodkih pokazali izjemno odločenost, da ubranijo voljo slovenskega naroda in vseh državljanov in državljank Slovenije, izraženo na plebiscitu, je na slavnostni seji mestnega sveta ob 10. obletnici pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo, na kateri so sodelovali najvidnejši predstavniki političnega, gospodarskega, vojaškega in kulturnega življenja v mestu ter predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah so prebivalci Maribora takšno odločenost za obrambo nacionalnih interesov kot leta 1991 pokazali že v času, ko je Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije v Maribor, po prvi svetovni vojni leta 1918 ter v letih od 1941 do 1945. Ob pekrskih dogodkih so Mariborčani zgodovinsko tradicijo nadaljevali, na kar so lahko ponosni.
Spominski slovesnosti pri Prevljah in Ribnici
13. 05. 2001 00.00
Na Poljani pri Prevaljah je bila 15. maja 1945 zadnja bitka, s katero se je v Evropi končala druga svetovna vojna. Današnje spominske slovesnosti se je udeležilo približno 2000 ljudi, poleg predstavnikov združenj borcev pa sta navzoče nagovorila tudi podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs ter Marjan Šturm v imenu koroških partizanov in slovenske manjšine v Avstriji.
Skrivnosti Hitlerjevih posmrtnih ostankov
11. 05. 2001 00.00
Nekdanji sovjetski častnik, ki je leta 1970 na ukaz Kremlja zažgal in raztrosil ostanke Hitlerja, je sedmi sili razkril podrobnosti svoje naloge, ni pa želel izdati, kam je raztrosil pepel firerja in njegove življenjske sopotnice Eve Braun.
Dvajset let po Bobu Marleyu
11. 05. 2001 00.00
11. maja 1981 je v bolnišnici Cedars Of Lebanon v Miamiju za rakom umrl jamajški glasbenik Bob Marley. Kralj reggaeja je umrl na višku priljubljenosti, star 36 let, bojda zaradi posledic poškodbe na palcu noge, ki je nastala zaradi igranja nogometa in se je razvila v rakavo tvorbo. Rak je nato napredoval na pljuča, možgane in trebuh. Nesta Robert Marley, prepričan rastafarijanec, ostaja dvajset let po smrti nepozaben, na Jamajki in drugod se ga še vedno spominjajo s portreti, ki so odtisnjeni na mnogih predmetih, od obeskov za ključe do pivskih kozarcev. Prav tako pa je še vedno močen njegov glasbeni vpliv. Bob Marley se je 6. februarja 1945 rodil temnopolti materi in nekdanjemu britanskemu vojaku.
Prestolnica praznuje Dan miru
09. 05. 2001 00.00
9. maj, obletnica osvoboditve slovenske prestolnice, je v statutu ljubljanske mestne občine zapisan kot mestni praznik Dan miru. S praznovanjem tega praznika, ki se je pred tem imenoval Dan zmage, je povezana tudi tradicionalna rekreativna prireditev Pohod po poti okoli Ljubljane - po 35 km trasi, kjer je nekoč med vojno stala žičnata ograja -, ki jo letos pripravljajo že 45. Mesto sicer praznuje še en praznik - 14. april, dan prve pisne omembe Ljubljane kot mesta.
Obletnica prve slovenske vlade
05. 05. 2001 00.00
V Ajdovščini, kjer so 5. maja leta 1945 ustanovili prvo slovensko vlado, so obletnico zaznamovale številne prireditve. Že ob 10.30 so izpred športnega centra Police štartali tekači, udeleženci tradicionalnega majskega teka, popoldne pa je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske na Štrancarjevi ulici odkrilo spominsko obeležje Antonu Štrancarju, prvi žrtvi fašizma na Ajdovskem. V ajdovski kinodvorani, dvorani prve slovenske vlade, je bila tudi slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili občinska priznanja, sledil pa bo kulturno-zabavni program.
"Nepravični odloki" kandidatk za EU
02. 05. 2001 00.00
Predsednica Društva nemških izgnancev in poslanka nemške Krščansko socialne unije (CSU) Erika Steinbach je vzhodoevropske države kandidatke za članstvo v Evropski uniji pozvala k ponovni preučitvi vprašanja izgnanstev po drugi svetovni vojni. Kršitve človekovih pravic nemškega prebivalstva, ki so ga izvajale takratne oblasti na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, vse do danes niso zastarale, je dejala Steinbachova. Naloga EU je, da poskrbi, da bodo kandidatke vprašanje izganstev obravnavale v smislu mednarodnega prava.
Ob obletnici osvoboditev taborišč
29. 04. 2001 00.00
Te dni mineva 56 let od osvoboditve nekdanjih koncentracijskih taborišč Dachau in Jasenovac. Na prostoru nekdanjega taborišča Dachau, kjer je prišlo 28. aprila 1945 do vstaje taboriščnikov, bodo danes pripravili mednarodno spominsko slovesnost, ki se je bosta poleg 50 nekdanjih taboriščnikov in njihovih svojcev iz Slovenije udeležila tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in predstavnica generalnega konzulata v Münchnu Jelka Travnik. Ob tem bosta pred spomenik, ki je skupen vsem žrtvam tega taborišča, položila venec.