1945
Nikoli več vojne
03. 04. 2000 13.23
Letos mineva 55 let od konca druge svetovne vojne. Te obletnice Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ne bo obeležila z osrednjo, slovensko proslavo, temveč bo v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravila več prireditev, obeleženih z geslom Nikoli več vojne in z znakom, ki bo to misel simboliziral. Prva takšna proslava je bila včeraj v Murski Soboti pred spomenikom zmage. Pomurje je bilo med vsemi slovenskimi pokrajinami osvobojeno prvo, že v začetku aprila 1945.
Grafika Mojce Zlokarnik
24. 03. 2000 12.53
V okviru večletnega projekta Grafika v Sloveniji po letu 1945 bodo v koprski galeriji Meduza drevi ob 19. uri odprli že 39. grafično razstavo, na kateri se bo predstavila ena najbolj obetavnih ustvarjalk na Slovenskem, 30-letna Mojca Zlokarnik. Diplomirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Metki Krašovec in pri njej nadaljevala še podiplomski študij slikarstva. Izpopolnjevala se je v Pragi pri prof. Hodonskemu, pred dvema letoma pa v Ljubljani končala še grafično specialko pri prof. Lojzetu Logarju.
Umrl hrvaški pevec Ivo Robić
10. 03. 2000 09.15
V 78. letu starosti je zaradi trebušnega obolenja včeraj umrl znani hrvaški glasbenik Ivo Robić.
Grafika Američana Scullyja v galeriji A+A v Benetkah
24. 02. 2000 12.59
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo v soboto, 26. februarja, ob 18. uri odprla vrata grafikam leta 1945 v Dublinu rojenega ameriškega slikarja Seana Scullyja. Scully po napovedi galerije trenutno sodi med enega najodmevnejših slikarjev v Združenih državah. V likovnem pristopu nadaljuje vrhunska estetska in etična spoznanja visokega modernizma. Kot ''svojega'' stalnega umetnika ga predstavlja galerija Lelong v New Yorku in Parizu, v piranskih Obalnih galerijah pa bodo kmalu na ogled njegova slikarska dela.
SIM o vrnitvi Slovencev iz tujine
11. 02. 2000 16.27
- Slovenska država ne more pričakovati množičnega vračanja Slovencev iz ZDA, Kanade in Avstralije v domovino in bi morala bolj poskrbeti predvsem za Slovence v nekdanjih jugoslovanskih republikah, saj ti živijo v hudi gospodarski in socialni stiski, so poudarili udeleženci današnje okrogle mize o vračanju Slovencev iz tujine v domovino, ki jo je pripravila Slovenska izseljenska matica (SIM).
Zahteve po odstopu Schuessla
01. 02. 2000 14.52
Vrsta avstrijskih politikov je danes zahtevala odstop avstrijskega zunanjega ministra Wolfganga Schuessla, avstrijski Zeleni pa so zahtevali tudi sklic izredne seje avstrijske parlamenta zaradi ''hude notranje in zunanjepolitične krize v Avstriji''.
Roman Polanski bo posnel film o holokavstu
30. 01. 2000 19.39
Filmski ustvarjalec Roman Polanski se pripravlja na snemanje filma o življenju poljskega skladatelja judovskega rodu Wladyslawa Szpilmana pod nemško okupacijo Poljske med letoma 1939 in 1945.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Stenmark najboljši švedski športnik od leta 1945
29. 12. 1999 19.53
Nekdanji alpski smučar Ingemar Stenmark je bil izbran za najboljšega švedskega športnika od leta 1945 po izboru Združenja športnih novinarjev. Na drugo mesto se je uvrstil teniški igralec Bjorn Borg, tretji pa je bil tekač na smučeh Sixten Jernberg.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Japonska in Severna Koreja bosta obnovili dialog
16. 12. 1999 11.44
Predstavniki Japonske in Severne Koreje naj bi se v nedeljo in ponedeljek srečali v Pekingu in obnovili pogovore o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, poroča severnokorejska tiskovna agencija.
Umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman
12. 12. 1999 20.36
V zagrebški bolnišnici Dubrava je iz petka na soboto ponoči umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Posmrtne ostanke hrvaškega predsednika so prepeljali v Predsedniške dvore na Pantovčaku.
Mladina izdala Smiljaničeve stripe
07. 12. 1999 20.25
Tednik Mladina je izdal prva dva od štirih načrtovanih albumov stripov Zorana Smiljaniča; prvi vsebuje vse tri dele stripa Hardfuckers, drugi pa dva vojna stripa, ''osamosvojitvenega'' z naslovom 1991 in fikcijskega Zadnja vojna. Avtor, ki se je na pobudo pokojnega Mladininega urednika Iva Štandekerja leta 1987 lotil stripovske obdelave aktualnih političnih tem in pri tedniku objavlja še zdaj, je po mnenju Maxa Modica postavil temelje sodobnemu slovenskemu stripu. Naslednja dva albuma s tremi stripi (Družinske zgodbe, 1945 in 1943) bosta izšla februarja.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Umrl filmski ustvarjalec John Berry
30. 11. 1999 19.12
V pariški bolnišnici je v starosti 82 let zaradi vnetja poprsnice umrl ameriški filmski režiser in scenarist John Berry, je sporočilo filmsko podjetje Path Image.
V času nacizma zaseženih 13.000 umetnin
16. 11. 1999 07.49
Nemška vlada je danes napovedala, da namerava v kratkem na internetu objaviti podatke o zbirki umetnin, ki so jih v času nacizma odvzeli lastnikom.
Zueriška nagrada za otroško literaturo
14. 11. 1999 17.09
23. zueriško nagrado za otroško literaturo so letos dodelili pisateljici češkega rodu Sheili Och, ki je lani umrla. Nagrado 4000 švicarskih frankov bo zato prejela neka človekoljubna organizacija, ki je bila blizu pisateljici. Sheila Och se je rodila leta 1940 v Veliki Britaniji. Leta 1945 se je z družino vrnila v Prago, od leta 1991 pa je živela v Nemčiji.
Žrtvam vojnega nasilja v spomin
31. 10. 1999 08.57
Pred dnevom mrtvih sta ljubljanski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in ljubljanska mestna občina v spominskem parku pred spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 na Žalah pripravili že tradicionalno osrednjo ljubljansko spominsko slovesnost, s katero so včeraj ob navzočnosti častne enote Slovenske vojske počastili spomin na žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
29. 10. 1999 11.24
Ob dnevu mrtvih bodo na grobovih in grobiščih v domovini in v zamejstvu številne spominske slovesnosti, ki jih pripravljajo ali soorganizirajo lokalne ali krajevne skupnosti, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zveza borcev (ZB) in udeležencev NOB Slovenije.
Najdeni osebni predmeti Benita Mussolinija
28. 10. 1999 12.59
V kleti ministrstva za finance v Rimu so našli zaboje s osebnimi predmeti italijanskega diktatorja Benita Mussolinija. Pod oblekami so našli tudi diktatorjevo ogrinjalo, ki ga je nosil med drugo svetovno vojno. Zaboje, ki so jih v Rim pripeljali leta 1953, so našli med selitvijo. Italijanskega fašističnega voditelja Musolinija so 28. aprila 1945 na begu ujeli švicarski partizani in ga ustrelili.
Spominske slovesnosti ob dnevu spomina mrtve
24. 10. 1999 18.55
Mestna občina Ljubljana in Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana z območnimi in krajevnimi organizacijami ob dnevu spomina na mrtve pripravljata več žalnih slovesnosti, katerih skupna osrednja misel je počastitev spomina na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Dokumentacijski center o Hitlerju
23. 10. 1999 09.49
V gorskem letovišču Berchtesgaden so odprli nov dokumentacijski center o Hitlerjevem življenju in delu. Namen dokumentacijskega centra, ki ga je zgradila bavarska vlada, je ohraniti opomin na grozote nacističnega obdobja. Zaposleni pričakujejo, da bo center, v katerega s o vložili štiri milijone mark, letno obiskalo kakih 300.000 obiskovalcev. Hitler je omenjeno letovišče uporabljal kot vojaški in vladni center. V luksuznem hotelu so se med leti 1933 in 1945 zbirali nacistični voditelji. Večino stavb so uničili leta 1945. Odprtje dokumentacijskega centra je med drugimi pozdravil tudi vodja berlinske judovske skupnosti Andreas Nachama.
Nišimura odstopil
20. 10. 1999 16.58
Namestnik japonskega obrambnega ministra Šingo Nišimura je moral danes odstopiti potem, ko je z nedavno izjavo, da bi se morala Japonska opremiti z jedrskim orožjem, naletel na ostre kritike v vladi.
Zbornik in razstava o domobranstvu
20. 10. 1999 16.21
Po večletnem zbiranju gradiva v arhivih in na terenu so avtorji na današnji novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani predstavili plod široko zastavljenega projekta, ki ga je podprlo ministrstvo za kulturo, - zbornik razprav o domobranstvu na Slovenskem z naslovom Mati, domovina, bog ter razstavo o tej tematiki.
Hitlerjev bunker ne bo na ogled
16. 10. 1999 09.10
Ostanki nekdanjega bunkerja Adolfa Hitlerja, v katerem je skupaj s svojim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom preživel zadnje dneve življenja in nato 30. aprila 1945 naredil samomor, ne bodo na ogled. Bunker, ki ga obkrožajo stavbe iz srede 80. let, leži v središču Berlina nasproti steklene kupole Reichstaga.
Razstava slikarja Živka Marušiča
15. 10. 1999 18.30
Drevi bodo v gradu Podsreda kot zadnjo v letošnji umetniški sezoni odprli razstavo del akademskega slikarja Živka Marušiča. Slikar, ki ga prireditelji iz Kozjanskega parka predstavljajo kot trenutno enega najvidnejših slovenskih umetnikov, bo postavil na ogled petnajst olj velikega formata, ki jih je izbral iz svojih dveh ciklov, nastalih v letih 1996 in 1997. Med njimi sta tudi dva avtoportreta.
Haiderjevi svobodnjaki slavijo zmago
20. 09. 1999 13.37
Avstrijski svobodnjaki (FPOe) Joerga Haiderja so na včerajšnjih deželnih volitvah v zvezni deželi Vorarlbergu slavili velik uspeh. Po neuradnih izidih je FPOe pridobila 9,09-odstotnih točk in prejela 27,48 odstotka glasov.
V Hirošimi se spominjajo eksplozije atomske bombe
06. 08. 1999 11.04
Z minuto molka, tiho molitvijo in ob oglašanju zvonov so prebivalci japonskega mesta Hirošima danes ob uri atomskega napada na to mesto obeležili 54. obletnico eksplozije atomske bombe, v kateri je skupno umrlo več kot 200.000 ljudi.
Obletnica jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki
05. 08. 1999 13.40
Letos mineva 54 let, odkar sta ameriški jedrski bombi spremenili v prah japonski mesti Hirošima in Nagasaki, pri tem pa je takoj izgubilo življenje več kot 38.000 ljudi. Za posledicami eksplozij naj bi v letih agonije, ki so sledila, umrlo še več kot 330.000 ljudi, od tega 10.000 korejskih delavcev.
Hozo v koprski Meduzi
02. 08. 1999 12.14
Koprska galerija Meduza bo od 5. do 26. avgusta gostila bosanskohercegovskega umetnika in diplomanta ljubljanske Akademije za likovno umetnost, grafika Dževada Hozo. Hozo je zdaj profesor na sarajevski likovni akademiji.