414
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
V zvezi lastnikov gozdov ogorčeni nad Židanovo izjavo glede denacionalizacije gozdov
07. 02. 2022 14.20
V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije protestirajo in zavračajo izjavo poslanca SD in nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki je za Dejstva dejal, da je huda sramota to, da je v državni lasti ostalo le 20 odstotkov gozdov v Sloveniji, ostalo pa je bilo denacionalizirano. Po njihovem mnenju Židan s to izjavo postavlja zakone krivičnih totalitarnih režimov nad demokratičen ustavno pravni red Slovenije in EU.
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00
V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Da ne bi počilo, ko se pred vami nenadoma zasvetijo oči
05. 02. 2022 07.04
Na slovenskih cestah je postavljenih skoraj 2000 prometnih znakov, ki opozarjajo na odseke, kjer obstaja še posebej velika nevarnost, da bo pred vaše vozilo skočila divjad. Kljub temu se vsak dan v povprečju povozi kar 15 prostoživečih živali, opozarjajo lovci. Omejitev hitrosti 90 km/h še ne pomeni, da je treba toliko tudi dejansko voziti, pravi inštruktor varne vožnje. Policisti največ primerov povoženja naštejejo na območju PU Ljubljana in Nove Gorice. Zavarovalničarka pove, da škoda po takem trku hitro znese več sto, tisoč evrov.
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev
31. 01. 2022 06.00
Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02
Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Kadrovski pretresi v slovenski energetiki
02. 12. 2021 06.00
V ključnem času, ko imamo rekordne rasti cen elektrike, plina in ogrevanja in ko so odprta vprašanja o oskrbi z energijo v prihodnosti – zaradi opustitve rabe premoga ter zaprtja rudnika, Teša in drugega bloka nuklearke – smo priča vrsti kadrovskih menjav v vrhu energetskih podjetij. Odleteli so nekateri vodilni: Andrej Ribič, Boris Sovič, Alan Perc, Robert Golob. Kako bo to vplivalo na stabilnost trga? Se bodo menjave nadaljevale?
Je usoda Termoelektrarne Šoštanj in rudnika zapečatena z letom 2033?
01. 12. 2021 06.00
Tretjino slovenske elektrike z uporabo premoga proizvede Termoelektrarna Šoštanj oziroma Teš. Tisti Teš, ki je postal sinonim za korupcijo zaradi netransparentne gradnje šestega bloka, prežete s hišnimi preiskavami. Za šesti blok smo plačali 1,4 milijarde evrov, pet let kasneje pa se dogovarjamo o opustitvi rabe premoga zaradi podnebnih zavez, zaprtja rudnika in posledično tudi termoelektrarne. Ogroženih pa je 1.400 delovnih mest.
Rekordno trgovanje s čistim zrakom
30. 11. 2021 06.00
V Sloveniji je 34 naprav – termoelektrarne, toplarne ter proizvajalke jekla, keramike in papirja – ki trgujejo z emisijskimi kuponi. Med njimi največ emisij C02 v zrak spusti Termoelektrarna Šoštanj. S kuponi trgujejo tudi posamezniki, podjetja, ki so trgovanje uporabili za dober posel. Eden najuspešnejših pri trgovanju je Boštjan Bandelj. Emisijski kuponi so letos dosegli rekordne cene – tudi več kot 70 evrov. Kako bo rast cen vplivala na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj?
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Liter dizla v enem letu dražji za 41 centov, liter bencina za 38 centov
26. 11. 2021 06.00
Cena za liter 95-oktanskega bencina zunaj avtocest je lani novembra, nekaj tednov po popolni liberalizaciji, znašala 0,97 evra, cena dizelskega goriva pa 1,03 evra. Če so ob tako nizki ceni bencina vozniki takrat za 50-litrski rezervoar goriva odšteli 48,5 evra, je do danes strošek narasel že na 67,5 evra. Cene goriv so po začetnem šoku zaradi pandemije spomladi 2020, ko je sodček surove nafte padel na neverjetnih 20 dolarjev (17,8 evra), hitro naraščale. Novembra letos se je cena sodčka ustavila pri 82 dolarjih (73 evrov). Ameriška banka pa napoveduje, da bi se lahko v prihodnjem letu nafta še podražila.
Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji
25. 11. 2021 06.00
Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov, takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev - predvsem v mestih, ki se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstokov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov decembra. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč, ne lastne proizvodnje v večjem obsegu. Ključno vprašanje torej je, ali bo oskrbo s plinom rešila Rusija po plinovodu Severni tok 2, ki je sicer dokončan, a zelene luči za obratovanje še nima.
Za koliko se bodo podražile položnice za elektriko? Kateri dobavitelji so najugodnejši?
24. 11. 2021 06.00
Cena električne energije se je povečala za več kot 175 odstotkov, v Sloveniji pa je 30-odstotno podražitev za končne odjemalce prvi napovedal Petrol. "Po plačanih računih mi na mesec ostane 100 evrov. Mogoče marsikdo podražitev ne opazi, a jaz jih," pravi 41-letnica iz okolice Ljubljane. Kar 200 odstotkov več je bilo v lanskem letu prošenj za pomoč pri nakupu energentov in plačil elektrike, letos je število še naraslo. GEN-I, največji dobavitelj pri nas, medtem še ne namerava dvigniti cen, večina ostalih dobaviteljev bo storitve najverjetneje podražila prihodnje leto. Preverili smo, kje je elektrika trenutno najcenejša, strokovnjake pa vprašali, kdaj se bodo cene ponovno znižale.
Ogrevanje bo to zimo dražje, katero je najugodnejše?
23. 11. 2021 06.00
Če se v slovenskih mestih večinoma koristita daljinska toplota in zemeljski plin, sta na podeželju pogosteje v rabi les in kurilno olje. Energenti se pred začetkom zime dražijo, a kot poudarja energetski svetovalec, mora biti vsaka menjava ogrevalnega sistema dobro premišljena. Za gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd, je najcenejše ogrevanje z lastnimi drvi. Cenovno ugodni so tudi sekanci in toplotna črpalka. Med dražjimi je kurilno olje, v Sloveniji pa je v uporabi še vedno okoli 100.000 naprav za kurilno olje.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
Ministrstvo šolam posredovalo okrožnico s protokolom samotestiranja učencev
13. 11. 2021 13.34
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam posredovalo okrožnico, ki vsebuje tudi protokol samotestiranja učencev. Protokol, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, med drugim določa korake pri izvedbi samotestiranja v šolah in postopke v primeru pozitivnega rezultata testa pri učencu.
Sin Reese Witherspoon dopolnil 18 let
25. 10. 2021 07.00
Deacon, sin nekdanjega igralskega para Reese Witherspoon in Ryana Philippeja, je praznoval 18. rojstni dan. Njegova starša in nekdanja zakonca sta ta posebni mejnik obeležila tudi na Instagramu, kjer sta objavila utrinke s praznovanja, ponosna mamica pa je delila tudi nekaj spominov.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Janša po vrhu EU: 'Načelo pravne države postal politično zlorabljen izraz'
07. 10. 2021 10.12
Evropska komisija je s svojimi prizadevanji, da naj države članice spoštujejo temeljne vrednote unije 'blizu kršenja načela pravne države', je v pogovoru ob koncu vrha EU-Zahodni Balkan za Euronews dejal premier Janez Janša. Znova je bil kritičen tudi do podpredsednice Evropske komisije Vere Juorove. Dejal je še, da je izraz pravne države 'politično zlorabljen'.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.