414
Si farmacevtski giganti od prodaje cepiv lahko obetajo enormne zaslužke?
03. 03. 2021 06.00
Pogost očitek farmacevtski industriji je, da si s prodajo cepiv le še dodatno polni svoje že tako polne žepe'. Pa so cepiva res tako dobičkonosna? Odgovor ni enostranski. Za razliko od preostalih zdravil na svetovnem trgu cepiva v času zdravstvenih kriz proizvajalcem ne prinašajo večjih dobičkov, a si lahko z uspešnimi projekti odpirajo nove poslovne poti. Proizvodnja cepiv je zahteven, kompleksen in predvsem drag posel, odvisen od naklonjenosti vlagateljev, tveganja pa so velika. Evropska unija je do zdaj naročila več kot dve milijardi odmerkov, cene pa se gibljejo od slabih dveh do 15 evrov na odmerek.
Bi nas cepilni potni listi osvobodili ali še dodatno omejili?
01. 03. 2021 06.00
Na eni strani dodatna spodbuda za cepljenje in možnost potovanj brez odhoda v karanteno, na drugi pa številni pomisleki na področju etike, prava, tehnologije in zdravstva. Covid cepilni potni listi dvigujejo ogromno prahu. O uveljavitvi enotnega evropskega cepilnega certifikata je razpravljal tudi vrh držav članic Evropske unije. "Na ravni Unije menim, da bi jih morali uporabiti za zagotovitev delovanja enotnega trga," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija sicer dokončnega stališča o cepilnih potnih listih še ni sprejela, jih pa po podatkih Mediane podpira skoraj 47 odstotkov anketiranih Slovencev.
Bi se proti covidu želelo cepiti več ljudi, če bi bil videti kot črne koze?
26. 02. 2021 06.00
Da bi nam uspelo popolnoma izkoreniniti covid-19, je po ocenah WHO malo verjetno, a izredno pomembno je, da dosežemo precepljenost, poudarja Andrej Bručan, internist in vodja slovenske odprave, ki je proti črnim kozam cepila ljudi na Kosovu. Vzporednic med epidemijo leta 1972, in to, s katero se soočamo zadnje leto, je kar nekaj, pa tudi razlik: cepiva so danes neprimerljivo varnejša in učinkovitejša, ljudje pa jim manj zaupajo. Bi bilo drugače, če bi bil covid videti kot črne koze?
Cepljenje tujcev v Srbiji in cvetoči cepilni turizem
24. 02. 2021 06.00
Absolutni prvaki v cepljenju na Balkanu so Srbi, predvsem zaradi kitajskega in ruskega cepiva, ki v EU nista odobreni. Prebivalci sosednjih držav zato pogledujejo v Srbijo, nekateri so si celo zagotovili cepivo, tudi Slovenci. Do cepiva se skušajo na vsak način dokopati tudi premožni Zemljani, t. i. cepilni turizem pa je postal nova realnost. Po svetu je bilo do zdaj razdeljenih 209 milijonov odmerkov cepiva, največ ga je šlo v roke bogatih držav. A Evropsko unijo kljub obsežnemu financiranju pestijo težave z dobavami, cepljenje pa posledično poteka (pre)počasi.
Ukrepi proti covidu-19 preprečujejo širjenje gripe. Letos je v Sloveniji (še) ni
22. 02. 2021 06.00
V soboto je minilo eno leto od vdora novega koronavirusa v Evropo. Številni so ga na začetku primerjali z že dobro poznano gripo, vendar se je izkazalo, da je covid-19 pravzaprav veliko smrtonosnejša bolezen. Čeprav je obe bolezni težko primerjati, lahko na primeru ZDA vidimo, da za gripo letno umre tudi do 61 tisoč ljudi, za covidom-19 pa je v enem letu v ZDA umrlo skoraj 500 tisoč ljudi, pove Anja Osovnikar s Projekta Imuno. Letos v Sloveniji še nismo zaznali virusa gripe. Kaj je razlog za to in kakšne so razlike med gripo in covidom-19? Bi lahko ustvarili tudi cepivo, ki bi ščitilo proti obema virusoma hkrati?
Zdravniki naklonjeni cepljenju, ostali zdravstveni delavci bolj zadržani
19. 02. 2021 06.01
Po skoraj dveh mesecih cepljenja proti covidu-19 je interes za cepljenje izkazala okoli polovica zaposlenih v zdravstvu. Zanimanja je vedno več, a so razlike med posameznimi poklici očitne. Če zdravniki večinoma nimajo pomislekov glede cepiva, so preostali zdravstveni delavci bolj skeptični. Temu prikimavajo v bolnišnicah, domovih za starejše in tudi avtorji raziskave o stališčih zdravstvenih delavcev do cepljenja. Slovenska vlada bo tako morala, če želimo doseči ustrezno precepljenost, v prihodnje poleg težav z dobavo več pozornosti nameniti tudi popularizaciji cepljenja.
52 dni cepljenja: manj odsotnosti zdravstvenih delavcev, hospitalizacij in smrti
17. 02. 2021 06.00
52 dni, 3,4-odstotna precepljenost. Daleč od cilja. A vpliv cepljenja se že pozna tam, kjer je to najpomembnejše – upadlo je število hospitalizacij, oskrbovanci DSO na covidnih oddelkih so postali redkost. Zaradi cepljenja zdravstvenih delavcev je tudi manj kadrovske stiske v bolnišnicah, medtem ko na reprodukcijski faktor cepljenje še nima bistvenega vpliva.
Dva tedna po prvem cepljenju 80 odstotkov stanovalcev Naše Hiše okuženih
15. 02. 2021 06.00
Siloviti vdor novega koronavirusa v bivalno enoto Naša Hiša VDC Ince. Slaba dva tedna po prejetju prvega odmerka cepiva proti covidu-19 se je okužilo 27 od 33 stanovalcev, torej več kot 80 odstotkov. Kljub takojšnjemu ukrepanju po zaznavi okužbe je moralo zaradi hudega poteka bolezni pet ljudi v bolnišnico, ena med njimi je umrla, je povedala direktorica VDC Ince Vladka Pacek. Na NIJZ ob tem poudarjajo: cepivo nudi zaščito šele teden do dva po drugem odmerku, zato je treba kljub cepljenju upoštevati vse priporočene zdravstvene ukrepe.
Stranski učinki po drugem odmerku cepiva so lahko izrazitejši, kar ni nujno slabost
12. 02. 2021 06.00
Neželeni učinki po cepljenju so po prejemu drugega odmerka lahko pogostejši in izrazitejši, poročajo osebe, ki so že prejele dva odmerka cepiva Comirnaty ali Moderne. A kot poudarjajo strokovnjaki, ti učinki niso razlog za skrb. Reakcija po drugem cepljenju je pričakovana, saj se imunski sistem burno odzove proti vsiljivcu (proteinu S) in sproži nastanek protiteles. NIJZ je do 7. februarja prejel skupno 1051 prijav neželenih učinkov, najpogosteje cepljeni poročajo o bolečini na mestu vboda.
Slovenija po precepljenosti boljša od Nemčije, po dostopnosti podatkov zaostaja
11. 02. 2021 06.00
Z dvema odmerkoma je bilo v Sloveniji do 9. februarja cepljenih 43.008 ljudi. A kdo so ti ljudje? Na podlagi česa so bili cepljeni – zaradi poklica, starosti, ker so kronični bolniki? Zakaj še vedno niso bili cepljeni nekateri, ki so stari okoli 90 let in si tega želijo, zakaj se ne ve, koliko starejših je, ki na cepivo še čaka? Nemčija medtem vse te podatke beleži, dnevno posodablja in javno objavlja.
Cepivo ne povzroča neplodnosti. 'Za to ni popolnoma nobene osnove'
10. 02. 2021 06.00
Več kot 500 okuženih nosečnic, 12 so jih sprejeli na infekcijsko kliniko, ena je umrla. To so slovenski podatki o okužbah z novim koronavirusom pri nosečnicah. Teorija zarote pa: cepivo povzroča neplodnost. "Če bi cepivo povzročalo neplodnost, bi jo tudi okužba z novim koronavirusom, zmanjšano plodnost po okužbi pa bi zaznale vse svetovne statistike," poudarja dr. Mojca Lunder s Fakultete za farmacijo. Čeprav obsežnejše klinične študije na nosečnicah še niso bile opravljene, pa podatki za zdaj ne kažejo, da bi cepivo v resnici vplivalo na plodnost. Nekaj udeleženk kliničnih študij je med izvajanjem raziskav celo zanosilo.
Bodo cepiva ustavila nepredvidljive in bolj nalezljive seve?
05. 02. 2021 06.00
Od izbruha v kitajskem Vuhanu je novi koronavirus že večkrat spremenil svojo obliko. Čeprav so mutacije tovrstnih virusov običajne in pogoste, skrb vzbujajo angleški, južnoafriški in brazilski sev. Ti so po prvih ocenah znanstvenikov veliko bolj prenosljivi od izvirne različice, prvega pa smo potrdili tudi že v Sloveniji. Zato ostaja vprašanje, kakšen vpliv na potek pandemije bodo imeli v prihodnje in kar je najbolj pomembno, ali bodo proti njim učinkovita tudi cepiva?
Dirka za cepivo, privilegiranost najbogatejših in 'prvak' v cepljenju Izrael
04. 02. 2021 06.12
Svetovna zdravstvena organizacija je v sredini januarja opozorila, da je bilo v najbogatejših državah cepljenih že 49 milijonov ljudi, v najrevnejših pa 25. Ne 25 milijonov, le 25. Evropsko unijo in Slovenijo kot njeno članico pa medtem skrbijo težave z dobavo cepiv, ki ne poteka po urniku. Cepivo proti covidu-19, ki je glavno orožje proti pandemiji, torej že imamo – a ne vsi in ne dovolj.
Za bliskovit razvoj cepiva zaslužni milijoni, na tisoče raziskovalcev in že preizkušena tehnologija
02. 02. 2021 06.00
"V primeru covida-19 so države prispevale več milijard za hiter razvoj in zagotovljen odkup cepiva," pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Poleg masivnega financiranja pa so k hitrosti prispevali tudi izjemen človeški vložek, sodelovanje raziskovalcev z vsega sveta, prilagodljivost regulatorjev in uporaba moderne tehnologije. "Da imamo cepivo v tako kratkem času, je fenomenalen dosežek znanosti," je prepričan urednik Kvarkadabre Sašo Dolenc. Stroka je pri tem enotna – cepiva izpolnjujejo enake visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati preostala cepiva.
'Če je cepivo Pfizerja in Moderne mercedes, je cepivo AstraZenece dober clio'
29. 01. 2021 06.00
Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. decembra 2020 in za maskami strokovnjakov, ki so na ta dan poročali o prvih cepljenih v DSO-jih, se je skrival nasmešek. Od takrat je minil že več kot en mesec in v tem času smo do 27. januarja cepili 51.653 ljudi, 13.319 z dvema odmerkoma. Ker pa smo še daleč od cilja, tudi zaradi nezaupanja v cepiva, moramo začeti pri osnovah: kako delujejo cepiva, kakšna so, kdo stoji za njihovim razvojem?
Dejstva, ki jih morate vedeti o cepljenju proti covidu-19
28. 01. 2021 06.00
"Razvoj cepiva je podvig znanosti, zdaj potrebujemo še podvig populacije, ker samo cepivo ne bo rešilo niti enega življenja – cepljenje ga bo." To je poziv prvega epidemiologa v državi Maria Fafangela. Po zadnji Medianini anketi bi se cepilo skoraj 60 odstotkov vprašanih, a skrb vzbuja to, da informacije o cepivu proti covidu-19, ki temeljijo na znanosti in dejstvih, še niso zaobjele polovice Slovencev, ki so zaradi cepljenja zaskrbljeni. Zato poglejte dejstva o novem cepivu proti covidu-19 in dobili boste osnovne informacije o tem, kaj morate vedeti o cepljenju, koristih, stranskih učinkih, mitih in resnicah.
Odpikajmo korono
27. 01. 2021 06.00
Več kot polovica Slovencev je v anketi Inštituta Mediana zaradi cepljenja proti novemu koronavirusu zaskrbljenih. Dvomi razžirajo, teorije zarot, dezinformacije oziroma lažne novice so glasnejše in zato preglasijo zavedanje, da je cepljenje zaenkrat edina pot, ki nas vodi do normalnega vsakdana. Dejstva o cepljenju, ozadja in zgodbe bodo zato v ospredju nove teme Dejstev, ki smo jo poimenovali 'Odpikajmo korono'. Z uvodnim komentarjem jo je pospremila odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos.
Tomičeva: Drži, državni hitri testi ne dosegajo strokovnega kriterija 90-odstotne občutljivosti
19. 01. 2021 17.07
Hitri testi kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra – Diagnostics Biotec. Co., Ltd., ki jih je državi za slab milijon evrov dobavilo podjetje Majbert Pharm v lasti Alana Amadeja Eferla in Klemna Nicolettija, ne ustrezajo strokovnemu kriteriju, torej ne dosegajo 90-odstotne občutljivosti, kar potrdi tudi vodja strokovne skupine za hitre teste ministrstva za zdravje Viktorija Tomič. Testi tudi ne izpolnjujejo razpisnega pogoja, ki je zahteval 90-odstotno občutljivost. V nacionalnem laboratoriju, kjer so potrdili 81,68-odstotno občutljivost, trdijo, da njihova naloga ni bila preverjati ustreznost izbora testa glede na razpisne pogoje, ministrstvo za zdravje pa navkljub temu vztraja, da testi izpolnjujejo zahteve, skladne s pogodbo.
Donosen državni posel članu svetovalne skupine kirurgu Bitencu
18. 01. 2021 06.00
Kirurg Marko Bitenc, lastnik Zdravstvenega zavoda Zdravje in Kirurgije Bitenc, ni le priznani kirurg, prvi človek slovenskih prostozidarjev in poslovnež, je tudi član covidne strokovne svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje in blizu stranki SDS. To pomeni, da je obveščen o korakih, ki jih bo država naredila za zajezitev epidemije, sam pa poudarja, da strokovna svetovalna skupina ni sklenila ničesar glede množičnega testiranja, ker da je bila to politična odločitev. A Bitenčev Zdravstveni zavod Zdravje je opravil daleč največ testov in prav Bitenc tudi po novem letu in novem sistemu kot edini koncesionar ob zdravstvenih domovih nadaljuje z jemanjem brisov. Bitenc je skupaj v treh tednih opravil že za 715 tisoč evrov testov. In koliko je zaslužil?
Namesto vrhunskim športnikom zavodu s krščanskimi vrednotami
14. 01. 2021 08.18
Novo vodstvo, nova politika sponzoriranja Holdinga Slovenske elektrarne. Brez sponzorskega denarja je ostala slovenska športna elita: evropska prvakinja – košarkarska reprezentanca, evropska podprvakinja – odbojkarska reprezentanca, in Olimpijski komite Slovenije. Tako sledijo Dnevnikovi Gazeli, ki jim novo vodstvo na čelu s SMC-jevim Viktorjem Vračarjem, ki je obiskal tudi sedež SDS, jemlje že dogovorjeni sponzorski denar. Po drugi strani pa ima HSE dovolj denarja za donacije Zavodu Iskreni, Karitasu, Rudarski godbi Hrastnik ...
Bruselj deli brezplačne teste. Kdaj bo na vrsti Slovenija?
13. 01. 2021 06.00
Več kot 20 milijonov brezplačnih hitrih antigenskih testov je na voljo za države članice Evropske unije. Tako je decembra odločila Evropska komisija in z družbama Abbott in Roche že podpisala okvirno pogodbo za nakup testov ter rezervirala 100.000 evrov v okviru instrumenta za nujno pomoč. Ali je Slovenija v Bruslju že vložila prošnjo za čim večje število brezplačnih testov, ni jasno, vprašanju se ognejo tako v Bruslju kot na ministrstvu za zdravje. Bruseljsko darilo bo namreč odvisno tudi od izražene želje države članice. Iz Evropske komisije sporočijo le, da bo Slovenija prejela več kot 100.000 testov. Bi jih lahko več?
To je podoba državnih hitrih testov: nejasna in razmazana
08. 01. 2021 13.22
"Boli me srce, kaj delamo," je ogorčena vodja diagnostičnega laboratorija v Zdravstvenem domu Trebnje Darinka Oštir Mevželj, ko predoči fotografije rezultatov hitrih testov podjetja Majbert Pharm – ti so nejasni in razmazani. Zaposlenih, oskrbovancev v DSO in zapornikov na Dobu z njimi sploh ne upajo testirati. Je to zdaj že zadosten razlog za resno analizo in nadzor? Kot nam je uspelo izvedeti, je ministrstvo za zdravje Nacionalnemu laboratoriju za zdravje zdaj vendarle naročilo verifikacijo testov, ki so po konkretnih dokazih, ki jih objavljamo, očitno slabe kakovosti oziroma so nezanesljivi. In ključno: Majbert za celjsko bolnišnico, ki je včeraj objavila zmagovalca enoletnega razpisa hitrih testov, ni bil sprejemljiv dobavitelj, saj so ugotovili, da niso imeli poravnanih vseh obveznosti do Fursa. Nicoletti pa – mi smo posel z državo izpeljali korektno in tukaj ni nič spornega.
Na Otoku 'ekstremno zaskrbljujoč' porast okužb z novim koronavirusom
29. 12. 2020 20.52
V Veliki Britaniji so potrdili največje število okužb z novim koronavirusom doslej. Potrdili so 53.135 novih primerov, potem ko so v ponedeljek prvič poročali o več kot 40.000 okužbah. Oblasti so zaskrbljene zaradi hitrega naraščanja okužb in okrepljenega pritiska na zdravstvo.
Ljubljanski UKC v 10 mesecih s 15-milijonsko izgubo
24. 12. 2020 10.14
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je v prvih desetih mesecih letošnjega leta posloval z negativnim poslovnim izidom v višini 15 milijonov evrov. Kot so sporočili po seji sveta zavoda, si kljub epidemiji covida-19 prizadevajo, da bi bilo zdravstvo dostopno tudi čim večjemu številu bolnikov z ostalimi zdravstvenimi težavami.
Kazalnik, s katerim premagamo Nemčijo - kadrovanje
23. 12. 2020 06.11
Izjemno hitre menjave ključnih ljudi v osrednjih institucijah in podjetjih, kamor sežejo lovke politike. To je epilog analize Dejstev, zato 'Kadrovski števec' Janševe in Šarčeve vlade zaokrožujemo s pogledom od zunaj. Primerjali smo glavne institucije, podjetja Slovenije in Nemčije na čelu z vladama, rezultat pa osupljiv. Vodilne institucije je v Nemčiji v zadnjih 15, 20 letih vodila ena do največ štiri oseb, v Sloveniji število vodilnih sega od sedem do kar 11. Nemčija je gospodarski motor Evrope. Tudi zaradi kadrovske stabilnosti?
Zvestoba poplačana s kabinetno zaposlitvijo
22. 12. 2020 06.00
Predsednik vlade, generalni sekretar in ministri 14., Janševe vlade so izbrali 101 tesnega sodelavca. Zaradi menjave ministrice in drugih odhodov jih je trenutno 92 zaposlenih po kabinetih na zaupanje, v 13., Šarčevi vladi jih je bilo 82. Kabinetne zaposlitve – po navadi gre za strankarske in prijateljske vezi – so legitimna pravica vsake oblasti, ki prevzame odgovornost za vodenje države, saj si tako izbere najtesnejše sodelavce, ki jim zaupa. Izbrana vladna ekipa ima višje plače, a s padcem vlade oziroma odstopom ministra ostane brez službe – razen ko ne. S koncem mandata se vselej najdejo delovna mesta v javni upravi za izbrane. Pred leti je KPK ugotovil, da so bile te zaposlitve "morda izvedene netransparentno oz. sporno". Ker sumijo, da se praksa nadaljuje, morebitne korupcijsko-klientelistične povezave preiskujejo vnovič. V Cerarjevi in Šarčevi vladi so namreč službe uredili kar 26 ljudem, ki so bili sprva zaposleni na zaupanje.
(Ne)kulturna demontaža in vojna z mediji
21. 12. 2020 06.06
Ni pomembno, si revizor ali zbiratelj, imaš izkušnje in znanje, vizijo in mednarodni ugled, ključna je barva, pa si, čeprav ti stroka prilepi rdeči karton, odslej direktor osrednjih nacionalnih kulturnih institucij. Kompetence, izkušnje in znanje ne štejejo, stroko se presliši. Vlada oziroma kulturni minister Vasko Simoniti imata svojo agendo. Razrešitve upornih, neposlušnih, (namerni) ponavljajoči razpisi, spremembe ustanovitvenih aktov vsled političnega kadrovanja, psovke in diskreditacije, celo ustavitev financiranja. Če je premier napovedal vojno z mediji, mu v takšnem tempu sledi kulturni minister z demontažo kulture. Ne ustavijo ga ne pisma podpore, ne peticije, ne protesti.
Interes za cepljenje med zaposlenimi v bolnišnicah velik, v DSO le 20-odstoten
19. 12. 2020 19.51
Slovenija naj bi prvo pošiljko cepiva proti covidu s skoraj 10.000 odmerki dobila 26. decembra. Razdelili jih bodo med domove za starejše in zdravstvene ustanove, kjer se osebje s pandemijo bori že deseti mesec. Ti morajo zdaj pripraviti sezname za cepljenje, največ interesa pa naj bi bilo med zaposlenimi v bolnišnicah, precej manj pa v domovih, kjer bodo, kot pravijo, naredili vse, da to spremenijo.
Kdo je v ozadju državnega milijonskega posla za hitre teste?
18. 12. 2020 11.14
Javno naročilo "Nakup hitrih antigenskih testov za diagnostiko covida-19" se odda podjetju Majbert Pharm za pogodbeno ceno 1,9 evra za hitri test. Tako je odločilo ministrstvo za zdravje, pogodbo pa je že včeraj podpisal – zdaj že nekdanji – minister Tomaž Gantar. Posel za dobavo pol milijona hitrih testov je vreden slab milijon evrov. Je v ozadju izbire posla Rok Snežič, prijatelj predsednka vlade Janeza Janše? Snežič odločno: "Jaz nimam zveze niti s tem poslom niti s temi ljudmi". Se je pa s poslom na Instagramu pohvalil nekdanji član podmladka SDS Luka Lah.
Prevzem Policije z devetimi menjavami in 'eksperimentom' na NPU
18. 12. 2020 06.00
Le ena politična menjava in kar osem strokovnih, samo vprašanje časa je še deseta na PU Ljubljana, pritiski, izbira lojalnih, sodni postopki, višanje plač izbranim – takšna je kadrovska kombinatorika Janševe vlade na Policiji. Čistka se je začela praktično s prvim dnem vladanja, ko je morala oditi generalna direktorica Tatjana Bobnar, ki jo je najprej nasledil Anton Travner, zdaj je v. d. Andrej Jurič. Sledile so razrešitve šefov kriminalistične policije Boštjana Lindava, uniformirane policije Srečka Jarca in vodje odnosov z javnostmi Vesne Drole. Odšel je Franc Pavlin, vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto. Na NPU so se v nekaj mesecih zamenjali kar štirje šefi – po Darku Muženiču, Igorju Lambergarju in Urošu Lepoši, so postavili prijateljico Roka Snežiča, Petro Grah Lazar.