414
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
538 novookuženih, najmlajši hospitalizirani star 21 let
28. 08. 2021 09.40
Pristojni v Sloveniji so včeraj popravili 3103 PCR-testiranj na okužb z novim koronavirusom, ob tem pa potrdili 538 novih okužb. Delež pozitivnih je tako 17,3-odstoten. Opravili so tudi 33.619 HAGT, ki pa jih še dodatno preverjajo z zanesljivejšimi PCR-testi. V državi imamo trenutno 4893 aktivnih primerov okužbe, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa znaša 229.
NIJZ dvomilijonski posel oddal neznanemu podjetju City Connect
23. 08. 2021 09.58
Po tem, ko je 14. junija letos NIJZ znova začel iskati stike okuženih s koronavirusom, je zaradi pomanjkanja lastnih zmogljivosti za omenjeno nalogo najel zunanji klicni center. Po netransparentnem postopku je posel oddal zelo mlademu podjetju City Connect iz Brežic z neznanimi referencami, za pol leta dela pa bo odštel 2,3 milijona evrov z DDV.
Hrvaški CL-415 z dobrim manevrom zadel sredino požara: 'Kakšen norec'
02. 08. 2021 09.28
Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek hrvaškega CL-414, ki izvede odličen manever, da lahko odvrže vodo na goreče pobočje.
Oglaševanje Slovenske vojske, vredno 1,2 milijona evrov, je poslovna skrivnost
23. 07. 2021 06.00
4,8 milijona evrov so vlada in ministrstva lani in letos porabili za oglaševanje. Oglaševali so cepljenje proti covidu-19, aplikacijo Ostani zdrav, gozdni bonton, zdravo prehranjevanje, Slovensko vojsko in medgeneracijsko sodelovanje. Večino projektov oglašujejo tudi v medijih, ki imajo zanemarljiv doseg gledalcev oziroma bralcev. Še več, v primeru Slovenske vojske ne želijo razkriti, kje projekt oglašujejo, in se skrivajo za poslovno skrivnostjo. Preverili smo, katere projekte so oglaševali in kje ter na osnovi katerih kriterijev so izbirali medije. Kam torej odteka oglaševalski denar?
Vladno oglaševanje za 56 tisoč evrov prineslo le 36,6-odstotno precepljenost
22. 07. 2021 06.00
Vlada oziroma Urad vlade za komuniciranje je za promocijo cepljenja namenil 56 tisoč evrov. Na digitalnih kanalih je oglaševal tudi NIJZ, ministrstvo za zdravje pa je naročalo dodatne televizijske in radijske oglase. Kljub temu ni dosežen vladni cilj vsaj 60-odstotne precepljenosti – polno cepljenih je le 36,6 odstotka ljudi. Kje se je zataknilo? So izbrali najboljše načine promocije in medije z največjim dosegom? Občini z najvišjo precepljenostjo, Osilnica in Kostel, sta to dosegli z dobro organizacijo kočevskega zdravstvenega doma. Recept pa preprost – letaki, izobraževalni filmčki, cepljenje 'drive through', mobilne enote in dobra izkušnja ljudi, ki so bili cepljeni na ta način, kar je najboljša promocija cepljenja.
Trinajstletna kalvarija Črnomaljcev – neznosen smrad in onesnaževanje z digestatom iz bioplinarne
13. 07. 2021 06.00
Digestat iz Petrolove bioplinarne, ki se uporablja za gnojenje kmetijskih površin, že drugo leto ni primeren za uporabo, je ugotovil okoljski inšpektorat. Digestat oziroma odpadek, kot mu pravijo lokalni aktivisti, v Beli krajini razburja že več kot desetletje, sistemske rešitve pristojna ministrstva doslej še niso našla.
UREDNIŠKI KOMENTAR: Erozija ugleda profesorjev od ene Metke do druge
18. 10. 2019 10.03
Ekipa Dejstev je pred dnevi začela razkrivati pogoltno visoke zneske dodatkov in honorarjev za profesorje Univerze v Ljubljani. V razkritje je bilo vloženega ogromno dela, ure in ure analiziranja gore podatkov, postavljanja konteksta in pravne borbe za transparentnost porabe javnega denarja. Že ob pripravi pa smo pričakovali ali celo vedeli, da bodo za razkritje pritlehnosti in transparentnost žlehtnobe ega poskrbeli nekateri profesorji kar sami.
Na začetku epidemije je imela Švedska 'sloves samomorilske države'
21. 06. 2021 14.01
Po temu, ko je na družbenih omrežjih zaokrožila fotografija, ki primerja ukrepe in rezultate epidemije med Slovenijo in Švedsko, smo na Dejstvih preverili kakšno je stanje okuženih in umrlih v obeh državah po več kot enem letu od začetka epidemije. Ugotovili smo, da ima Slovenija slabše rezultate. O tem, kakšno je bilo vsakdanje življenje na Švedskem, kako so se dejansko spopadali z epidemijo, smo preverili tudi pri novinarki švedske televizije TV4 Elisabeth Frerot Södergren.
Ima Švedska kljub milejšim ukrepom boljše rezultate v boju z epidemijo kot Slovenija?
17. 06. 2021 06.00
Na družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija, ki primerja ukrepe in rezultate epidemije med Slovenijo in Švedsko. Preverili smo, kakšno je stanje okuženih in umrlih v obeh državah po več kot enem letu od začetka epidemije. Podatki sicer potrjujejo, da ima Slovenija več okuženih in umrlih na milijon prebivalcev, vendar smo podatke označili v Dejstvomeru s kategorijo previdno, saj ponekod prihaja do odstopanj v podatkih, pri ukrepih pa je lahko zavajajoče prikazano trajanje določenega ukrepa.
Bodo šole slab mesec dni pred koncem pouka vendarle uporabile teste za 450 tisočakov?
19. 05. 2021 06.00
Zdravstveni minister Janez Poklukar je za nekatere dijake začetek samotestiranja napovedal že za ponedeljek, datum začetka v osnovnih šolah še vedno ni znan. Po skoraj dveh mesecih napovedi in priprav številna vprašanja še vedno ostajajo neodgovorjena. Kako naj bi samotestiranje potekalo v praksi tudi na šolah ne vedo, saj natančna navodila ministrstva še čakajo. Zastavlja pa se tudi vprašanje o sami smiselnosti začetka obširnega projekta, ki nas je stal skoraj pol milijona evrov, manj kot mesec dni pred zaključkom šolskega leta.
Nora noč v Jacksonvillu: Usman nokavtiral Masvidala
25. 04. 2021 07.43
Kamaru Usman ostaja nesporni vladar organizacije UFC v velterski kategoriji. V borbi večera na UFC 261 v Jacksonvillu je z nokavtom v drugi rundi ugnal izzivalca Jorgeja Masvidala. Rose Namajunas je znova prvakinja v slamnati kategoriji, svojo vladavino v mušji pa nadaljuje Valentina Ševčenko. Chris Weidman je utrpel hud zlom noge.
Za vas smo testirali, kako zanesljivi so testi za samotestiranje otrok
23. 04. 2021 06.00
Dijaki bi se morali po napovedih vlade že ves teden samotestirati, a država še kar validira teste, samotestiranje pa je prestavljeno za nedoločen čas. Kljub nastali zmedi pa so navodila za uporabo testa jasna. Za vas smo s pomočjo osnovnošolca Jakoba preizkusili test za samotestiranje in preverili, kako enostaven je za uporabo. Laik si brisa nazofarinksa ne more odvzeti sam, zato se pri samotestiranju uporablja bris začetnega dela nosu. "Ni težav, ne boli, ni neprijetno," je dejala Viktorija Tomič, vodja strokovne skupine za hitre teste in mikrobiološkega laboratorija na kliniki Golnik.
Zavod za blagovne rezerve: Gale zahteval več kot 70.000 evrov
22. 04. 2021 15.15
Na Zavodu RS za blagovne rezerve trdijo, da je nekdanji zaposleni na zavodu Ivan Gale predlagal sodno poravnavo v primeru njegovega odpusta v znesku več kot 70.000 evrov. Gale po njihovih navedbah na nižjo ponudbo ni pristal, poleg tega pa je "nespoštljivo do zavoda prekinil postopke in pričel nekorektno in enostransko komunicirati podrobnosti".
V Avstriji samotestiranje 'vstopnica' za pouk, v Italiji test le po rizičnem stiku
22. 04. 2021 06.00
Če so še nedavno v Sloveniji optimistično napovedovali ukrep samotestiranja v šolah, se je zapletlo že pred samim začetkom, posledično pa je testiranje prestavljeno za nedoločen čas. V sosednji Avstriji tovrstnih težav nimajo. Hitri test je vstopnica za pouk, ukrepu pa večina staršev ne nasprotuje. V Italiji, kjer vlada prilagaja ukrepe glede na epidemiološke razmere v posamezni regiji, samotestiranje v praksi ne poteka. Je pa nenehno spreminjanje ukrepov že pustilo posledice na učencih, ki upajo, da se bo življenje kmalu vrnilo v običajne tirnice.
Samotestiranje bi se moralo začeti že pretekli petek. Kaj vse je šlo narobe?
21. 04. 2021 06.00
Vlada je pretekli teden napovedala: samotestiranje dijakov se bo začelo v petek, 16. aprila. Ni se. Razlog so pripisali zamudi pri dobavi testov v Slovenijo, ampak ali bi bil začetek projekta tudi ob pravočasni dobavi sploh mogoč? Srednje šole so navodila namreč prejele šele v petek, priprave na samotestiranje še potekajo, zbirajo soglasja staršev. Medtem osnovne šole na osnovna navodila glede organizacije samotestiranja še vedno čakajo. "Nič še ni znano," opozarjajo ravnatelji. Še vedno namreč poteka verifikacija testov na NLZOH, ki jih mora nato odobriti še JAZMP. Kdaj se bo torej samotestiranje v šolah sploh začelo?
Leto 2020 je bilo eno od treh najtoplejših: 'Svet stoji na robu brezna'
19. 04. 2021 20.28
Leto 2020 je bilo eno izmed najbolj vročih let od začetka meritev. Zaznamovali so ga požari, suše, poplave, taljenje ledenikov. To piše v najnovejšem poročilu Agencije ZN, ki opozarja, da svet stoji na robu brezna.
Zaradi PCR-testov dražja potovanja. Kje se lahko testiramo?
30. 03. 2021 06.00
Poletna turistična sezona se približuje, potovanja pa bodo letos v luči epidemije drugačna. Eden od pogojev za vstop v države članice EU bo po napovedih Bruslja skoraj zagotovo negativen PCR-test. V Sloveniji se lahko samoplačniško testirate v večini zdravstvenih domov in pri zasebnikih, cene pa se gibajo od 60 pa vse do 110 evrov. Slovenska štiričlanska družina bi morala tako poleg stroškov poletnega oddiha za testiranje na poti v eno smer odšteti še dodatnih 240 oziroma 440 evrov. Kako je v Avstriji, Italiji, Španiji, na Madžarskem in Hrvaškem?
'Če se opiramo na stroko, ji moramo verjeti takrat, ko zdravi infarkt, in takrat, ko cepi'
16. 03. 2021 06.00
Z novim koronavirusom se je okužilo več kot 120 milijonov ljudi, 355 milijonov se jih je cepilo. V Sloveniji se je doslej z dvema odmerkoma cepilo skoraj 84 tisoč prebivalcev, z enim pa nekaj več kot 174 tisoč. Največjo nevarnost ta hip predstavljajo nove različice virusa in odpor ljudi do cepljenja. Prav zato so ključne točne informacije, ki smo jih skozi serijo 21 člankov tokratnega projekta rubrike Dejstva - "Odpikajmo korono" zbrali, analizirali in podkrepili s strokovnimi mnenji. Pred vami je epilog ključnih vsebin, posodobljenih z novimi dognanji in vladnimi spremembami – o delovanju cepiv, njihovem bliskovitem razvoju, novih sevih, nacionalni strategiji cepljenja, o vplivu na plodnost in stranskih učinkih po cepljenju, cepilnih potnih listih in odgovorih na vprašanja, zakaj cepivom ne zaupamo.
Je cepljenje zagotovilo, da lahko odvržemo maske?
12. 03. 2021 06.00
Odločitev o cepljenju bo v veliki meri odvisna od tega, ali bo to pomenilo tudi več svoboščin oziroma sproščanje ukrepov gibanja ter druženja v skupinah za posameznike, kaže zadnja raziskava NIJZ. A neodgovorjenih vprašanj je še veliko: kdaj bo varno odvreči maske? Obiskati sorodnike in prijatelje brez skrbi, da s tem koga ogrožamo? Podatkov o tem, kako cepiva vplivajo na širjenje virusa, še ni dovolj, a raziskovalci se strinjajo, da so ključna za razbremenitev zdravstva in pomenijo najhitrejšo pot do normalizacije.
Zanimanje za teste na protitelesa veliko. A kako smiselni so?
11. 03. 2021 06.00
Teste na protitelesa izvajajo bolnišnice, zdravstveni domovi in laboratoriji – javni in zasebni, ki imajo zanje licenco. Skupne statistike o izvedenih testih na novi koronavirus ne vodi nihče, saj potrdilo o prisotnosti protiteles ni dovolj relevanten podatek. Zagotovo ni zamenljiv s potrdilom o cepljenju ali PCR-testom. "Ti testi bi morali biti veliko bolj standardizirani, da bi lahko imeli kakršnokoli veljavo," je povedala vodja skupine za covid-19 Mateja Logar. Čeprav testi vzbujajo veliko zanimanja, je torej na mestu vprašanje, kako zanesljivi so njihovi rezultati?
Ob pomanjkanju učinkovitih zdravil cepljenje ranljivih oseb ključnega pomena
10. 03. 2021 06.00
Nenalezljive kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in diabetes, so najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji in predstavljajo največji del stroškov v zdravstvu. EU samo za zdravljenja diabetesa letno odšteje okoli 150 milijard evrov. Kronične bolezni so tudi eden glavnih vzrokov za hospitalizacije in smrti zaradi covida-19. Zaradi večjega tveganja za težji potek bolezni jim je cepljenje priporočeno in spadajo v prioritetne skupine. Po mnenju strokovnjakov je cepljenje poleg osnovnih preventivnih ukrepov naše najpomembnejše orodje, s katerim lahko te ranljive skupine prebivalstva zaščitimo pred okužbo.