Avstrijsko

Na avstrijskem Štajerskem odprli slovenski kulturni dom
16. 05. 1998 12.19
V Potrni (Laafeld) na avstrijskem Štajerskem so danes odprli kulturni dom Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko. Otvoritveni govor je imela državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, v imenu predsednika avstrijskega parlamenta Heinza Fischerja, ki je zbolel, pa je njegov govor prebral Bruno Eigner. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter članica komisije Marija Poszonec.

Fasslabend: Vojna na Kosovu se je realistično že pričela
12. 05. 1998 15.35
Avstrijski obrambni minister Werner Fasslabend je ob robu zasedanja Zahodnoevropske unije (WEU) na Rodosu podal drastično oceno kosovskega konflikta in posledic, ki po njegovem mnenju grozijo Avstriji.

Avstrijsko ministrstvo: Okužene krvi zelo verjetno niso izvozili
06. 04. 1998 17.38
Krvi, okužene z virusom HIV, ki naj bi jo neko avstrijsko podjetje skušalo izvoziti v Azijo, "niso prodali v Avstriji, zelo verjetno pa je tudi niso izvozili," so na Dunaju danes sporočili z avstrijskega ministrstva za zdravstvo. "Upamo, da smo zasegli vso okuženo kri", preden jo je družba lahko prodala, je sporočil predstavnik policije, kot je poročal dnevnik Kronenzeitung. Časnik je danes poročal, da je neko avstrijsko podjetje osumljeno, da je skušalo bolnišnicam na Kitajskem in v Indiji prodati več tisoč litrov okužene krvi, uvožene iz Afrike.

Komisija DZ za Slovence po svetu k Slovencem na avstrijskem Štajerskem
26. 03. 1998 08.31
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se bo danes v Potrni (Laafeld) na avstrijskem Štajerskem srečala s predstavniki Kulturnega društva Člen VII za avstrijsko Štajersko, organizacijo slovenske manjšine v tem delu Avstrije.

Lani 2,5-odstotna rast avstrijskega gospodarstva
27. 02. 1998 08.15
Avstrijsko gospodarstvo je v letu 1997 zabeležilo večjo rast kot leto poprej: bruto domači proizvod se je realno povečal za 2,5 odstotka, predlani pa je rast obsega gospodarskih dejavnosti znašala 1,6 odstotka, je sporočil avstrijski urad za statistiko. Močnejšo gospodarsko rast je povzročilo predvsem večje izvozno povpraševanje.

Najdba heroina na slovensko-avstrijski meji
25. 02. 1998 12.35
Pripadniki avstrijske obmejne žandarmerije in carinski uradniki so v osebnem avtomobilu na avstrijsko-slovenskem mejnem prehodu Karavanke odkrili čisti heroin, katerega vrednost ocenjujejo na približno 20 milijonov šilingov. Mamilo je bilo skrito v zadnjem odbijaču avta s švicarsko registrsko tablico. Voznik avtomobila, 42-letni makedonski državljan, je ta čas v preiskovalnem zaporu v Celovcu.

Klestil na Evropski komisiji
25. 02. 1998 12.24
Na obisku na Evropski komisiji se danes mudi avstrijski predsednik Thomas Klestil.

Streetova zmagovalka v superveleslalomu
11. 02. 1998 08.40
Prve olimpijske medalje v Naganu so bile podeljene tudi alpskim smučarkam. V superveleslalomu je nekoliko presenetljivo zmagala Američanka Picabo Street (1:18,02), stotinko sekunde pred Avstrijko Michaelo Dorfmeister in sedem stotink pred drugo avstrijsko tekmovalko Alexandro Meissnitzer.

Strupen pajek v zaboju z bananami
11. 02. 1998 08.20
Strupen pajek, čigar ugriz v dveh urah povzroči smrt, se je znašel v zaboju banan, ki so ga dostavili v veleblagovnico v okolici Celovca, je v torek pisalo avstrijsko časopisje. Phoneutria nigriventa, kot se žival znastveno imenuje, in zaboj banan sta priplula iz Južne Amerike. Edini pajek na svetu, ki lahko skoči do 50 centimetrov daleč, da ugrizne, je bil od mraza popolnoma odrevenel; uslužbenec trgovine ga je podaril celovškemu živalskemu vrtu.

Berni, slovenski Avstrijec ali avstrijski Slovenec
10. 02. 1998 17.58
Med slovenskimi reprezentanti na tokratnih OI je posebne pozornosti deležen Bernhard Knauss, avstrijski smučar, ki brani barve slovenske reprezentance. Berni, kot ga kličejo kolegi iz reprezentance, se je rodil 25. 6. 1965 v Schladmingu in že s tremi leti stopil na smuči. Nič čudnega, saj sta smučarsko pot izbrala že mnogo let pred njim njegov oče in ded. Bernhardov oče, je bil celo avstrijski prvak. Za malega Bernija je bila športna pot jasno začrtana. Kmalu je postal član avstrijske reprezentance, žal pa ga je po petih letih nastopanja za avstrijsko izbrano vrsto za eno leto priklenila na posteljo skrivnostna bolezen. Za ozdravitev se bojda lahko zahvali materi, ki ni verjela zdravniškim nasvetom in mu je s svojimi zdravili vrnila zdravje. Kariere v reprezentanci je bilo konec in Bernhard se je posvetil poklicu. A le za kratek čas. Kmalu je prodal svojega golfa in si z denarjem kupil letalsko vozovnico za Kalifornijo, kjer je leta 1988 začel svojo poklicno smučarsko kariero. Leto kasneje je v skupni uvrstitvi zasedel že peto mesto v dokaj hudi konkurenci. Spomnimo se le dvojčkov Mahre, pa bratov Halsnes ali pa Christiana Orlainskega, Mathiasa Bertholda in ne nazadnje dveh Slovencev Tomaža Cerkovnika in Tomaža Čižmana.

Ghedina slavil v Kitzbuehelu
24. 01. 1998 13.05
Italijan Kristian Ghedina je novi junak kitzbuehelskega smuka, najbolj zahtevne smukaške tekme na svetu. Italijan je za 14 stotink sekunde premagal zmagovalca šprinterskega smuka Švicarja Didierja Cucheja, avstrijsko čast pa je s tretjim mestom rešil Josef Strobl, ki je zaostal 36 stotink sekunde.

Avstrijsko slavje v Schladmingu
12. 01. 1998 09.17
Odkritje letošnje sezone Avstrijec Hermann Maier je dobil tudi drugi superveleslalom za svetovni pokal v Schladmingu. Maier tudi tokrat ni pustil, da se mu tekmeci približajo na manj kot sekundo, saj je drugouvrščenega rojaka Andreasa Schiffererja premagal za sekundo in 19 stotink. Avstrijsko zmagoslavje je sta s tretjim in četrtim mestom dopolnila Stefan Eberharter ter Rainer Salzgeber. Jernej Koblar je na drugem superveleslalomu slovenski reprezentanci vendarle prismučal dve novi točki. Potem ko sta bila dva tekmovalca diskvalificirana, je osvojil 29. mesto. Aleš Brezavšček je bil 31., Bernhard Knauss in Peter Pen pa nista bila uvrščena.

Avstrija je v letu 1997 odobrila politični azil 460 osebam
09. 01. 1998 16.42
Po podatkih iz biltena, ki ga je danes objavilo avstrijsko notranje ministrstvo, je Avstrija lani podelila politični azil 460 od skupaj 6.719 prosilcev zanj.

Na Zgornjem Avstrijskem ponoči veter pihal s hitrostjo 143 km/h
05. 01. 1998 12.29
Zvezno deželo Zgornjo Avstrijsko je ponoči zajel atlantski val nizkega zračnega pritiska, hitrost vetra pa je dosegla 143 kilometrov na uro. Kljub temu ne poročajo o večji gmotni škodi. Vremenarji pravijo, da podobni pojavi niso redkost za ta letni čas, nenavadne pa so visoke temperature.

Dogovori glede OI brez meja leta 2006
17. 12. 1997 15.58
Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez so v Novi Gorici sprejeli uradno stališče osrednje slovenske krovne organizacije do kandidature za olimpijske igre brez meja leta 2006, ki naj bi jih Slovenija pripravila skupaj z avstrijsko Koroško in italijansko Furlanijo Julijsko krajino.

Goldberger spet za Avstrijo
15. 12. 1997 11.14
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger bo po večmesečnem sporu znova nastopal za Avstrijo. Predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schroecknadel je povedal, da so spori s svetovnim prvakom v poletih in trikratnim zmagovalcem zglajeni. Če bo šlo vse po načrtih, bo "Goldi" prvič letos nastopil že ta konec tedna v Engelbergu.

Sodelovanje EI Niš s tujimi podjetji
15. 12. 1997 08.49
Izvršni direktor avstrijske firme Schlumberger Erich Gotsbaher in predsednik Elektronske industrije (EI) v Nišu Vojislav Mitić naj bi ta ponedeljek podpisala sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju na področju skupne proizvodnje elektromehanskih števcev v vrednosti več milijonov mark. Z avstrijskim podjetjem so se dogovorili za začetno proizvodnjo 10.000 števcev mesečno. Novi števec naj bi poimenovali EI-Schlumberger. Niško podjetje naj bi s tem dobilo tudi možnost za pridobitev certifikata ISO 9002.

Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.

Goldbergerjeve težave se nadaljujejo
04. 12. 1997 10.30
Afera okoli avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja je vedno bolj zapletena. Jugoslovansko notranje ministrstvo tudi včeraj ni potrdilo, da je Goldberger jugoslovanski državljan, jugoslovanska smučarska zveza pa si še vedno želi, da bi "Goldi" nastopal za reprezentanco ZRJ, a se želi pred izdajo tekmovalne licence posvetovati z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in Smučarsko zvezo Avstrije.

Goldbergerja zavrnila tudi ZRJ?
28. 11. 1997 18.26
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger še vedno išče nacionalno smučarsko zvezo, za katero bi nastopal v letošnji sezoni. Avstrijsko sodišče mu je sicer omogočilo, da takoj zamenja krovno smučarsko zvezo, vendar očitno ni zveze, ki bi bila pripravljena sprejeti tega tekmovalca. Kot zadnja ga je včeraj zavrnila smučarska zveza ZR Jugoslavije, kar pomeni, da ga zanesljivo ne bo na prvi tekmi svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem.

Goldberger brez krovne zveze
27. 11. 1997 12.11
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger, ki je na sodišču uspel z zahtevo, da sme nastopati tudi za druge države, očitno ne najde nove smučarske zveze, ki bi ga registrirala za tekmovanja. Najprej se mu ni posrečilo, da bi nastopal za Grenado, avstrijski časniki pa pišejo, da mu ni uspelo pridobiti niti pravice nastopa za San Marino.

Kulturni fenomen - Grafiti
21. 11. 1997 12.13
Na Dunaju je približno deset milijonov grafitov, je ob pričetku kongresa z naslovom Kulturni fenomen - grafiti povedal raziskovalec grafitov Norbert Siegl. Kongres bo do nedelje potekal na dunajski akademiji za uporabno umetnost.