Denar
Koprski podžupan znova zaslišan
14. 02. 2001 00.00
Koprski kriminalisti so v torek znova pripeljali na zaslišanje podžupana mestne občine Koper Branka Kodriča. Koprski podžupan je bil zaslišan, ker je bil osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju napeljevanja k zlorabi položaja, ko naj bi leta 1996 od nekdanjega direktorja koprske Komunale Svatopluka Štovičeka zahteval denar, ki naj bi ga koprsko komunalno podjetje nakazalo koprski družbi Protokol, katere solastnik je bil tudi Kodrič. Okrožni državni tožilec v Kopru Slavko Ožbot, ki je usmerjal Kodričev predkazenski postopek, je povedal, da ni podal nobene ovadbe in da delo nadaljuje policija z zbiranjem obvestil.
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Compaq se sooča zmanjšanjem prodaje
12. 02. 2001 00.00
Vodstvo ameriškega računalniškega giganta Compaq Computer Corp. predvideva upočasnitev rasti prodaje z 10 odstokov v letu 2000 na vsega 5 odstotkov v prvi polovici leta 2001. Michael Capellas je v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel povedal, da se bo Compaq soočil z ničelno rastjo v prvi četrtini leta, pozneje tekom leta pa se bo le-ta znova povečevala.
Uredba o skladiščenju govejega mesa
10. 02. 2001 00.00
Danes je začela veljati uredba o sofinanciranju skladiščenja govejega mesa. Po v sredo sprejeti uredbi naj bi po ocenah kmetijskega ministra v Sloveniji uskladiščili meso 3000 glav živine, stroški pa naj bi od januarja do konca marca znašali 113,4 milijona tolarjev.
Brezposlenost v Avstraliji
09. 02. 2001 00.00
Stopnja brezposelnosti v Avstraliji se je januarja v primerjavi z decembrom lani s 6,6 odstotka dvignila na 6,7 odstotka. Višja stopnja brezposelnosti je posledica dejstva, da povečanje števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom ni moglo v celoti nadomestiti števila ukinjenih delovnih mest s polnim delovnim časom. Po podatkih avstralske vlade je januarja zaposlitev s polnim delovnim časom iskalo 44.000 ljudi, iskalcev dela s polovičnim delovnim časom pa je bilo 40.000. Avstralska vlada je omenjene podatke sporočila le dan potem, ko je avstralska centralna banka obrestno mero, po kateri si banke prek noči posojajo denar, znižala za pol odstotne točke na 5,75 odstotka.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Wahid zavrača očitke o korupciji
02. 02. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki je osumljen korupcije, je po uvedbi preiskave za njegov odpoklic in po ukoru, ki ga je dobil od parlamenta, danes vnovič zavrnil vse očitke. Parlament je namreč včeraj z veliko večino podprl ugotovitve posebne komisije, ki je preiskovala Wahidovo vlogo v dveh finančnih aferah. Wahid je dejal, da obžaluje, da se parlament zanaša na informacije, ki ne temeljijo na dejstvih. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika pa je tudi vnovič zavrnil zahteve po odstopu.
Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Zasedanje kmetijskih ministrov
29. 01. 2001 00.00
Izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja bolezni norih krav in finančni ukrepi za pomoč prizadetim kmetovalcem bodo ena osrednjih tem današnjega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju. Ministri se bodo v tem kontekstu seznanili tudi z načrti Evropske komisije, ki namerava jutri uradno predlagati namenjanje dodatnih sredstev iz skupnega proračuna, verjetno 971 milijonov evrov, za odpravljanje posledic BSE. Evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer je te načrte evropskim poslancem, članom odbora za proračun, predstavila že minulo sredo. Kot je razložila, bi 700 milijonov evrov namenili za odkup nad 30 mesecev starega goveda, ki ni bilo testirano glede morebitne okuženosti z BSE. Na ta način bi omejili možnosti, da bi meso okužene živine zašlo v prehrambene izdelke. 238 milijonov bi zaradi skokovitega padca povpraševanja po govedini v nekaterih članicah namenili za intervencijski odkup živine, ostalih 33 milijonov evrov pa za sofinanciranje testiranja goveda.
Vlada na današnji seji
25. 01. 2001 00.00
Dobra dva meseca po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangartom je vlada sprejela program interventnih ukrepov za sanacijo plazu. Predvidevajo, da bodo morali za zasilno ureditev razmer na plazišču in v dolini nameniti 741 milijonov od skupaj milijarde, ki jo za sanacijo predvideva proračun. Največji del od skupaj 741 milijonov je namenjenih sanciji cest, kar 170 milijonov. Minister za okolje trdi, da je program nujen, saj bo dobra osnova za dokončno sanacijo posledic plazu. Sanacija pa bo mogoča samo, ko bo državni zbor sprejel zakon, s katerim bodo predvideli potreben denar.
Novinarji za nov ultrazvočni aparat
24. 01. 2001 00.00
Naša novinarka Nataša Pirc in ljubljanska Ginekološka klinika organizirata akcijo Novinarji pomagamo in pozivata vse novinarje, da prispevajo prostovoljne prispevke za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki ga ljubljanska porodnišnica nujno potrebuje. Trenutno ima na razpolago le 3 ultrazvočne aparate, ki si jih delijo vsi ginekologi in pediatri za pregled novorojenčkov. Dva med njimi sta tudi že stara in se stalno kvarita. Ultrazvočno društvo pa se že pet let bori in zbira sredstva za nakup novega aparata, a denar priteka zelo počasi, nov aparat pa stane 21 milijonov tolarjev.
Pahor s predstavniki Slovencev v Italiji
23. 01. 2001 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor je sprejel predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja in predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Sogovorniki so poudarili, da se je slovenska manjšina v Italiji v pričakovanju zakona znašla v kritičnem položaju. Poleg sprejetja zakona so med tremi glavnimi problemi, ki jih tarejo, izpostavili še velike finančne težave in ukinitev komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zaupnik aretiran zaradi kraje
21. 01. 2001 00.00
Britanska policija je zaradi suma kraje aretirala dolgoletnega butlerja pokojne princese Diane Paula Burrella. Po smrti princese leta 1997 naj bi ukradel njene obleke in dragoceni model ladje v vrednosti 500.000 angleških funtov, ki sta jo od bahreinskega emirja Diana in Charles dobila ob poroki.
Estrada ne želi odstopiti
19. 01. 2001 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada ne bo odstopil in ne bo zapustil Filipinov, čeprav sta mu vojska in vlada odrekli podporo, je danes sporočil Estradin tiskovni predstavnik.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Demonstracije v Manili
17. 01. 2001 00.00
Na ulicah Manile danes demonstrira več desettisoč ljudi, ki kritizirajo odločitev filipinskega senata, da ne da svojega dovoljenja za pregled bančnih računov, na katerih naj bi predsednik Joseph Estrada skrival denar, pridobljen s korupcijo. Odločitev senata je pod vprašaj postavila nadaljevanje postopka proti Estradi.
V Salvadorju vse več mrtvih
16. 01. 2001 00.00
Tri dni po katastrofalnem potresu v Salvadorju reševalci odkrivajo nova trupla. Po uradnih podatkih policije so doslej našteli 609 žrtev potresa, 2375 oseb je ranjenih, približno 20 tisoč prebivalcev je ostalo brez strehe nad glavo, vsaj 2000 ljudi pa je še pogrešanih.
Navijači odkupili nogometni klub
13. 01. 2001 00.00
Navijači nižjerazrednega angleškega nogometnega profesionalnega kluba Lincoln City so zbrali denar in odkupili svoj ljubljeni klub, se je danes izvedelo v Londonu. To je prvi nogometni klub v Angliji, katerega lastniki so postali navijači. Dosedanji lastniki so klub prodali za 400.000 funtov. Navijači so ustanovili svoje združenje in vsak je prispeval svoj delež, večinoma po 20 funtov. Z zbranim denarjem so odkupili Lincoln City, ki je bil ustanovljen leta 1884, ampak nikoli ni uspel priti v višje lige. Že vrsto let igra v angleški četrti ligi. Mnogi angleški nogometni klubi odstopijo del lastništva navijaškim združenjem iz katerih potem financirajo potovanja in aktivnosti navijačev, ampak doslej še noben v celoti ni odstopil lastništva navijačem.
Turbolinux širi IBM-ov programski paket
13. 01. 2001 00.00
Turbolinux in IBM sta podpisala pogodbo za trženje širšega paketa programske opreme. Pogodba omogoča Turbolinuxu prodajo celotne IBM-ove programske opreme. Do sedaj je lahko Turbolinux prodajal le IBM-ovo bazo podatkov DB2, odslej pa se bodo temu paketu pridružili še e-poslovna oprema Websphere, Domino in Tivoli. Dobiček, ki ga bo Turbolinux ustvaril s prodajo njihovih izdelkov, bo razdeljen med obe podjetji. Poleg delitve dobička pa je pomemben tudi denar, ki je potreben za skupni marketing, prodajo in distribucijo. Podpis pogodbe je za Turbolinux ključnega pomena, ker so najmočnejši prodajalci Linuxa Red Hat, Caldera Systems, SuSE in Mandrakesoft. IBM ima z vsemi omenjenimi podjetji sklenjeno pogodbo.
Cash se je spravil nad ženske
12. 01. 2001 00.00
V članku, ki ga je objavil The Mirror, je Cash dejal, da sta sestri Williams edini igralki, za kateri lahko zatrdi, da sta telesno dobro pripravljeni, vse ostale pa so predebele, lene in gledajo samo na to, kje bi zaslužile denar. "Ženski tenis ni več to, kar je bil, ko so nastopale Martina Navratilova, Chris Evert, Hana Mandlikova in še nekatere druge. Omenjene igralke so trdo delale in bile res v dobri fizični kondiciji. Danes pa poglejte nekatere. Dajte Davenportovi v roke kroglo in mi povejte, ali ne izgleda kot metalka krogle. Poleg sester Williams je mogoče dobro pripravljena le še Francozinja Amelie Mauresmo," meni wimbledonski zmagovalec iz leta 1987.
Ranieri na obisku v Ljubljani
10. 01. 2001 00.00
Italijanska vlada je zainteresirana za sprejetje zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in upa, da ga bo senat sprejel kmalu, je med današnjim obiskom v Ljubljani poudaril državni podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Umbero Ranieri. Ob tem je dodal, da je parlament pri odločanju o zakonu suveren, zato ni mogel potrditi, kdaj naj bi senat zakon obravnaval.
ZPS dobila tožbo
09. 01. 2001 00.00
Po šestih letih je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) uspela izterjati denar od turistične agencije RoYal, ki jo je zveza tožila že leta 1994. Šlo je za primer ko so študentje vplačali absolventski izlet po ugodni ceni, mesec dni pred odhodom pa je agencija program spremenila in podražila. Ker denarja ni vrnila, so se študentje odločili za tožbo.
Slalom za Zlato lisico odpade
07. 01. 2001 00.00
Ženski slalom v alpskem smučanju za svetovni pokal na mariborskem Pohorju odpade, so sporočili prireditelji. Drugo tekmo Zlate lisice je onemogočil dež, ki je padal ponoči, in visoke temperature, ki je pobral okoli deset centimetrov smučarske proge. Prireditelji še sporočajo, da bodo vsem, ki so kupili nedeljske vstopnice vrnili denar. Po napovedih naj bi prišlo okoli 15.000 obiskovalcev.
Singapur bo uzakonil e-denar kot plačilno sredstvo
05. 01. 2001 00.00
Singapur naj bi do leta 2008 uzakonil elektronski denar kot zakonito plačilno sredstvo. To z drugimi besedami pomeni, da bo vsakdo dolžan sprejeti plačilo v tej obliki. Elektronski denar naj bi ljudje okrog prenašali v elektronskih denarnicah oziroma posebnih čipih, izdelanih v ta namen, ki bi bili sestavni del prenosnih telefonov, dlančnikov in celo avtomobilov. Plačevanje z elektronskim denarjem načeloma deluje tudi prek brezžičnega protokola WAP.
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Anni Nicole Smith dodelili denar
04. 01. 2001 00.00
Sodišče v Los Angelesu je nekdanji Playboyevi zajčici Anni Nicole Smith tudi uradno dodelilo 475 milijonov ameriških dolarjev, potem ko se je 32-letnica pred sodiščem več mesecev borila za del od 1, 6 milijarde dolarjev vrednega premoženja preminulega moža, 90-letnega milijarderja J. Howarda Marshalla.
Še vedno brez zaščitnega zakona
02. 01. 2001 00.00
Tudi v letu 2000 so Slovenci v Italiji ostali brez globalnega zaščitnega zakona, na katerega čakajo že desetletja. Potem ko ga je julija sprejela italijanska poslanska zbornica, je obtičal v senatu in zdaj slovenska manjšina upa, da bo uvrščen na dnevni red januarskega zasedanja, ki se bo predvidoma začelo 4. januarja. Če se to ne bo zgodilo, je sprejetje zakona pod velikim vprašajem, saj se parlamentarno obdobje izteka in spomladi bodo volitve, zakon pa bo romal v obravnavo od samega začetka, če v tem mandatu ne bo sprejet.