Denar
Oborožen ugrabitelj na begu
03. 08. 2000 17.57
Slovenski policisti in tudi njihovi italijanski kolegi že od 10. ure danes posebno pozorno nadzorujejo slovensko-italijansko državno mejo od Škofij, Plavij, Tinjana do Ospa, saj je na begu oborožen ugrabitelj, 31-letni Filipinec. S koprskega Operativno-komunikacijskega centra so vse prebivalce ob nadzorovanem pasu državne meje opozorili, naj se stiku z oboroženim in nevarnim ugrabiteljem, nižje rasti, močnejše postave in temnejše polti, ki je po zadnjih informacijah oblečen v sive hlače in jopič s kapuco in napisom Nike, skušajo izogniti oziroma naj vsako vest o ugrabitelju sporočijo po telefonu na številko 113.
Odobren dodaten denar za Kosovo
02. 08. 2000 12.00
Izvršni odbor Svetovne banke (WB) je sinoči odločil, da bo namenil dodatnih 35 milijonov dolarjev za Kosovo. Novo nakazilo je del programa, ki ga je WB začela izvajati oktobra 1999. Odločitev mora podpreti še svet guvernerjev WB, ki bo imel letno zasedanje konec septembra v Pragi. WB je sicer za obnovo Kosova že namenila 60 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačevala v obdobju dveh let.
O izvoru 1,5 milijona mark
02. 08. 2000 10.12
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
O izvoru milijona in pol mark
01. 08. 2000 18.48
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.
Datumu volitev je znan
28. 07. 2000 17.21
Po sredinem ločenem posvetovanju predsednika republike Milana Kučana s predsednikoma državnega zbora in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, ter prvaki parlamentarnih strank o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah, je predsednik Kučan včeraj predstavil svojo odločitev o razpisu jesenskih volitev.
Švicarske banke za žrtve holokavsta
26. 07. 2000 21.33
Sodnik zveznega sodišča v New Yorku Edward Korman je danes odobril poravnavo med švicarskimi bankami in žrtvami holokavsta v višini 1,25 milijarde ameriških dolarjev. Več kot pol milijona žrtev holokavsta in njihovih potomcev je namreč tožilo švicarske banke, ker so od druge svetovne vojne zadrževale vloge številnih žrtev nacizma. Sodnik Korman bo določil način razdelitve odškodnine v 30 dneh. Odvetnik obrambe Roger Witten je povedal, da so banke vnaprej nakazale 550 milijonov ameriških dolarjev, da bi se lahko izplačevanje začelo čim prej. Predstavniki švicarskih bank UBS in CS so s poravnavo zadovoljni, predstavnik žrtev holokavsta Ernest Lobet pa je dejal: ''Ne morem reči, da je poravnava pravična, ker je pravičnost relativen pojem. Nobena vsota ne more biti pravična v takšnih okoliščinah.''
Ponarejen denar na območju Krškega in Brežic
26. 07. 2000 12.18
Policisti Policijske uprave Krško v zadnjem času odkrivajo več primerov vnovčevanja ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev. Neznanci vnovčujejo ponarejen denar v trgovinah z živili, predvsem na območju Brežic in Krškega. Ponarejeni tolarski bankovci so na splošno slabi ponaredki, imajo temnejši tisk in so brez zaščite, papir pa je izredno slabe kakovosti, na otip bolj gladek. Policisti opozarjajo, naj bodo prebivalci omenjenega območja pri sprejemanju bankovcev v vrednosti 10.000 tolarjev pazljivi.
Velik rop pošte v Rimu
24. 07. 2000 16.18
Poštni roparji so danes na glavni železniški postaji Termini v Rimu odnesli približno milijardo lir. Po poročanjih italijanske televizije so trije roparji skozi streho vdrli v poštni urad na železniški postaji, uslužbence zaprli v skladišče in nato pobegnili s plenom. Ukradeni denar je bil namenjen za plače uslužbencem italijanskih železnic.
Raztresena Pamela Anderson
21. 07. 2000 11.15
Ameriško igralko Pamelo Anderson, najbolj znano po vlogi v seriji Obalna straža, je pred morebitnimi dolgovi rešila skupina šolarjev. Ti so ji vrnili kreditno kartico, ki jo je Pamela pozabila na bankomatu. ''Ne morem verjeti, da sem lahko to storila. Kako sem neumna,'' se je hudovala igralka, potem ko je dobila nazaj svojo kartico. Pamela je kreditno kartico pustila na bankomatu, ne da bi končala začeto transakcijo in s tem dala možnost nekomu drugemu, da dvigne denar z njenega računa. Pamelino kreditno kartico je našla skupina šolarjev, ki so prišli v Malibu na neko konferenco, igralka pa se jim je zahvalila tako, da se je z njimi fotografirala.
Jeza Afričanov ob neizpolnjenih obljubah
17. 07. 2000 14.31
Medtem, ko se najbogatejše dežele pripravljajo za svoje letne pogovore, jeza me najrevnejšimi deželami narašča. Voditelji skupine Osmih (G8) se bodo srečali v soboto na Japonskem in bodo predvidoma podprli reprogramiranje ruskega dolga - Afrika pa se sprašuje, zakaj so njihove potrebe manj nujne. Pred letom dni so države G8 oznanile, da bodo najrevnejšim odpisale 100 milijonov dolarjev dolga do konca leta 2000. Leto kasneje še niso odpisale skoraj nič. V Afriki, kjer države porabijo dve petini prihodkov za vračilo 350 milijonov dolarjev tujih dolgov, postajajo ljudje nezadovoljni.
Tatici hitrejši od Bena Johnsona
15. 07. 2000 10.35
Atlet Ben Johnson se je na poti iz Libije, kjer je osebni trener enega od sinov voditelja Gadhafija, ustavil na počitnicah v Rimu. Ko je šel v menjalnico, da bi zamenjal denar, sta k njemu pristopili deklica in gospa. Deklica ga je pocukala za roko, gospa pa je zamahala pred njim s časopisom. Po 15 sekundah, ko je Johnson spoznal, da je ostal brez denarnice, sta deklica in gospa že izginili. Atlet pravi, da je imel v denarnici 7000 ameriških dolarjev, vozniško dovoljenje, bančno kartico in druge dokumente. Johnsonu so leta 1988 odvzeli zlato medaljo na 100 metrov, ker so mu dokazali jemanje nedovoljenih poživil.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Pes kupil hišo
14. 07. 2000 20.30
Rezidenco pop zvezde Madonne v Miamiju na Floridi je za več kot sedem milijonov dolarjev kupil pes, ki sliši na ime Gunther. Pravijo, da se nemški ovčar Gunther v svojem novem domu zelo dobro počuti.
Razstava Projekt Slovenija 2000
13. 07. 2000 14.06
V Mestni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Jureta Breceljnika. Razstava Projekt Slovenija 2000 je narejena v tehniki svetlobnih panojev in je sestavljena iz dveh delov. Osnovna ideja Projekta Slovenija 2000 je odraz Slovenije na prelomu tisočletja skozi portrete mnogih znanih in neznanih Slovencev. Tako prvi del predstavljajo portreti (ne)znanih Slovencev, drugega pa humanitarna akcija Darujem za srečno otroštvo. V okviru te akcije je Jure Breceljnik k sodelovanju povabil otroke Osnovne šole Danile Kumar, ki so pod njegovim mentorstvom fotografirali svet okoli sebe. Nastal je izbor njihovih fotografij, ki bodo s podnaslovom Otroci Slovenije prav tako razstavljene v Mestni galeriji. Uro pred odprtjem razstave bo potekala avkcija teh fotografij. Zbrani denar in bodo s pomočjo Humanitarnega zavoda VID darovali otrokom socialno ogroženih družin Dolenjske in Suhe krajine.
Širitev Pivovarne Laško
13. 07. 2000 12.57
Pivovarna Laško, ki si že nekaj časa zelo intenzivno prizadeva postati novi lastnik splitske pivovarne, naj bi to postala konec meseca. Kot je za STA povedal Gorazd Šetina, vodja informatike in poslovnega tajništva v laški pivovarni, naj bi bila končna pogodba o nakupu splitske družbe Prerada, v okviru katere posluje tudi splitska pivovarna, podpisana že ta mesec. Denar za nakup pa si je Pivovarna Laško zagotovila s pomočjo dolgoročnih posojil Nove Ljubljanske banke, vložili pa bodo tudi nekaj lastnih sredstev. Prve steklenice laškega piva v splitski pivovarni, katere proizvodne zmogljivosti dosegajo približno tretjino zmogljivosti laške pivovarne, bodo napolnjene v začetku prihodnjega leta. Prodajali jih bodo predvsem na trgu južne Dalmacije ter BiH, saj je tržni delež Laščanov na teh trgih zelo skromen.
Minister Umek o prenovi Posočja
13. 07. 2000 07.26
Minister za okolje Andrej Umek s številno ekipo si je včeraj ogledal popotresno obnovo v Posočju, kjer je po dobrih dveh letih obnovljenih 1150 stanovanjskih hiš, slaba tretjina pa jih še čaka na gradbenike. Kot je zatrdil minister Umek, bo vladi predlagal dopolnila za prenovo Posočja, saj bo že letos zmanjkalo denarja, je poročala TV Slovenija.
Breceljnik v Mestni galeriji
12. 07. 2000 19.11
V ljubljanski Mestni galeriji bodo jutri, ob 20. uri odprli fotografsko razstavo avtorja Jureta Breceljnika. Razstava z naslovom Projekt Slovenija 2000 je sestavljena iz dveh delov. Prvi del predstavljajo portreti znanih in manj znanih Slovencev, drugega pa humanitarna akcija Darujem za srečno otroštvo.
Epidemija hekerskih napadov
12. 07. 2000 16.48
FBI je v svojem letnem poročilu ugotovil, da se je letos zgodila prava epidemija hekerskih napadov ter da jih je še več pričakovati v prihodnosti. 90 odstotkov večjih podjetij je namreč ugotovilo, da imajo v svojih informacijskih sistemih luknje, ki bi omogočile vdor nepooblaščene osebe. Najpogostejši načini hekerskih vdorov so virusi, ukradeni prenosni računalniki ali pa malomarnost uslužbencev pri delu na internetu.
Jugoslovani bodo dobili denar
09. 07. 2000 19.06
Švicarske finančne oblasti so odločile, da ne bodo več ovirale izplačila nagrade jugoslovanski nogometni zvezi, ki si jo je priigrala z uvrstitvijo v četrtfinale evropskega prvenstva. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je jugoslovanska nogometna zveza zasebna institucija in torej ni pod nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.
Čigav je skrivnostni denar?
05. 07. 2000 23.25
Notranji minister Jambrek je za poldrugi milijon ''nikogaršnjih'' nemških mark, ki so jih našli v trezorju, danes odredil izredni nadzor v kriminalistični službi, zadevo pa preiskuje posebna skupina kriminalistov. V tri blagajne so morali dobesedno vlomiti, saj na ministrstvu nihče ni poznal šifer za odpiranje.
Pukšičeva komisija zahteva dokumentacijo
05. 07. 2000 16.33
Pukšičeva preiskovalna komisija je sklenila od pristojnih organov nemške zvezne dežele Bavarske zahtevati, naj v dresdenski banki v Münchnu zasežejo dokumentacijo podjetja Finex, in sicer tisto, ki zadeva poslovanje tega podjetja z Elanom in po kateri naj bi ta sredstva nakazovalo nekdanjemu Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije. Franc Pukšič napoveduje, da bodo to dokumentacijo, ko jo bodo dobili, pregledal finančni strokovnjak. Na tej podlagi bo mogoče ugotoviti, ali je denar begunjskega Elana odtekal na nekdanji centralni komite zveze komunistov Slovenije.
Neznan izvor denarja na kriminalistični policiji
05. 07. 2000 14.19
Delavci slovenske policije so včeraj ovadili sami sebe. Nov direktor kriminalistične službe Dušan Mohorko je ob primopredaji ugotovil, da je v trezorju kriminalistične službe za poldrugi milijon nemških mark denarja, ki ni proračunski in za katerega nimajo nobenega dokumenta. Včeraj so o tem seznanili medije.
Sprejeli zakon o izrednem financiranju
01. 07. 2000 11.59
ZDA bodo svojemu obrambnemu ministrstvu dale na razpolago dve milijardi dolarjev za podporo ameriškemu sodelovanju v mirovni misiji na Kosovu, je včeraj po predhodni odločitvi predstavniškega doma potrdil še senat. Dodatne 4 milijarde pa bo Pentagon dobil za bencin, zdravstvo in nekaj drugih vojaških programov.
Hrvaška pod Tuđmanom ob milijardo evrov
30. 06. 2000 19.11
Po ocenah sedanje vlade v Zagrebu je Hrvaška zaradi kraj in zlorab državnih sredstev s strani administracije nekdanjega predsednika Franje Tuđmana, izgubila od osem do 20 milijard evrov, je danes na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma o Srednji in Vzhodni Evropi dejal namestnik hrvaškega finančnega ministra Josip Kardun.
Siemens investira v Aziji
26. 06. 2000 18.25
Siemens namerava z obsežnimi investicijami utrditi svoj tržni položaj na azijskem telekomunikacijskem trgu. Kot so sporočili iz podjetja, naj bi koncern do leta 2002 v Aziji svoj tržni delež okrepil za sedem odstotnih točk na 15 odstotkov, k temu pa naj bi pripomoglo za 1,5 milijarde dolarjev Siemensovih investicij. Siemens naj bi v letu 2002 več kot 30 odstotkov celotnega prometa na področju mobilne telefonije ustvaril v Aziji.
Radodarni Britanec
25. 06. 2000 21.51
David Martyn Nicholas iz Velike Britanije je natakarici v nekem lokalu v Chicagu pustil kar 10.000 dolarjev napitnine, sedaj pa hoče denar nazaj, saj naj tisti večer, ko je dal astronomsko napitnino, ne bi bil trezen in ni vedel kaj dela. David naj bi denar pustil 23-letni Melanie Uczen, ki naj bi se Davidu potožila, da potrebuje denar za šolanje. Po besedah lastnika lokala Freda Hoffmanna je bil David trezen, saj naj bi celo podpisal ''izjavo'', s katero je potrdil, da je pustil tolikšno napitnino. Bajno napitnino je namreč nakazal s svoje kreditne kartice. Davidov račun pa je znašal borih devet dolarjev.
Klasje Celje posluje pozitivno
21. 06. 2000 18.20
Celjska družba Klasje je v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 11,5-odstotno količinsko rast prodaje ter 12,7-odstotno vrednostno povečanje v vseh blagovnih segmentih, je na današnji novinarski konferenci povedal finančni direktor družbe Boris Presker ter dodal, da podjetje kljub izgubi iz preteklih let, ki v revaloriziranem znesku znaša 166,7 milijona tolarjev, v zadnjih mesecih že posluje uspešno. Predsednik nadzornega sveta Dušan Drofenik pa je poudaril, da nadzorni svet zahteva od uprave Klasja, da ves dezinvestirani denar, ki naj bi ga bilo med 80 in 100 milijonov tolarjev, vloži v tehnološke izboljšave.
Prodali Titovo križarko Galeb
20. 06. 2000 21.42
V Podgorici so danes za 750.000 ameriških dolarjev prodali luksuzno opremljeno križarko Galeb, last nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, je poročala neodvisna črnogorska agencija Montena-fax. Ta še poroča, da so denar od prodaje nakazali na bančni račun črnogorske vlade, ki je bila po razpadu nekdanje Jugoslavije tudi lastnica Galeba. Titovo križarko je kupil grški ladjar, ki je želel ostati neimenovan.
Deutsche Telekom ima denar za nakupe
17. 06. 2000 12.21
Nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom je sporočil, da lahko prevzame katerokoli ameriško telekomunikacijsko podjetje. >>Tržni kapital Deutsche Telekom pomeni, da ni nihče nedosegljiv,<< je povedal predsednik uprave Deutsche Telekom Ron Sommer na novinarski konferenci v New Yorku. Nemci naj bi se zanimali za vsa večja ameriška telekomunikacijska podjetja, od SBC Communications do Bell Atlantic in Global Crossing. Podjetje bo uskladilo želje za razširitev v Ameriki s svojimi potrebami po vzpostavljanju dejavnosti v Evropi, je povedal Sommer. Dodal je še, da bo usmeritev Deutsche Telekom v Ameriki enaka kot v Evropi: brezžične komunikacije, potrošniške storitve interneta, podatkovne in internetne storitve za podjetja in dostop do omrežja. Deutsche Telekom lahko porabi do 100 milijonov evrov vrednosti v delnicah za prevzeme brez blagoslova delničarjev. Podjetje namerava prodati tudi za 8 milijard evrov obveznic, s čimer bi po mnenju analitikov lahko financirali možne prevzeme skupaj s pridobitvijo licenc za omrežja tretje generacije prenosnih telefonov.