Denar
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Slovenija bo pomagala Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.
Dokapitalizacija SKB banke
27. 11. 2000 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi kandidati za kapitalski vstop v SKB banko ponujali za delnice najmanj okoli 150 odstotkov knjižne vrednosti. Najresnejše ponudbe za vstop v SKB banko naj bi dalo pet tujih bank: francoska banka Societe Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zentralbank in Bank Austria. Kot pišejo ponedeljkove Finance, naj bi morebitni novi strateški partnerji največje slovenske zasebne banke ponujali tudi svež denar za dokapitalizacijo banke. Za delnico SKB banke naj bi morebitni strateški partnerji ponujali med 150 in 200 odstotkov knjižne vrednosti, kar pomeni, da bi tuji kupci utegnili za eno delnico plačati vsaj okoli 4500 tolarjev, saj knjižna vrednost delnice znaša dobrih 3000 tolarjev. Konec lanskega leta je bila knjižna vrednost delnice sicer 3179,66 tolarja, vendar je letos zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Kupec, ki bi za delnico SKB banke plačal okoli 4500 tolarjev, bi moral v primeru javne ponudbe za prevzem pripraviti 300 milijonov nemških mark oz. 170 milijonov evrov, navajajo Finance. Toliko bi moral namreč odšteti, če bi se za prodajo odločili imetniki vseh delnic in vseh potrdil GDR.
V Kanadi volijo parlament
27. 11. 2000 00.00
V Kanadi potekajo predčasne parlamentarne volitve. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da lahko premier Jean Chretien računa z večinsko podporo svoje Liberalne stranke in tako s tretjim mandatom. Chretienova Liberalna stranka je bila že na zadnjih volitvah leta 1997 z 38,5 odstotka glasov najmočnejša in je na podlagi volilnega prava s 161 od 301 poslanskega sedeža dobila tudi absolutno večino. Institut za javnomnenjske raziskave Zogby napoveduje stranki na tokratnih volitvah 41 odstotkov glasov, nekatere druge raziskave pa celo 43 odstotkov. Neuradne izide volitev, na katerih bo 20 milijonov volilcev med 1808 kandidati iz petih velikih strank izbiralo 301 poslanca, je mogoče pričakovati v noči na torek. V nasprotju z ZDA v Kanadi pred zaprtjem volišč v vseh časovnih pasovih ni dovoljeno objavljati nobenih ocen rezultatov.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Našli še drugo truplo
20. 11. 2000 00.00
Včeraj popoldne so v spodnjem delu plazu v vasici Log pod Mangartom našli drugo truplo, ki ga še niso prepoznali. Še vedno pa pogrešajo pet ljudi. Med tem pa je skupina strokovnjakov, ki so jih v Log pod Mangartom poklicali, da bi morda lahko predvideli obnašanje plazu, območje plazenja na Mangartski planini preučevala ves dan.
Poroka leta v hotelu Plaza
19. 11. 2000 00.00
V newyorškem hotelu Plaza je bila v noči na nedeljo poroka leta. Usodni "da" sta dahnila britanska igralka Catherine Zeta-Jones in ameriški igralec Michael Douglas. Pred hotelom se je že več ur pred poroko zbirala množica radovednežev, ki niso hoteli zamuditi veličastnega dogodka. Srečni par je na poroko povabil številne ugledne goste, med katerimi so bili pevec Tom Jones, igralci Sean Connery, Brad Pitt, Jennifer Aniston, Danny DeVito in Anthony Hopkins. Na poroko leta je bil povabljen tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki pa se zaradi obiska v Vietnamu velikega dogodka ni mogel udeležiti.
Berezovski obtožuje Putina
15. 11. 2000 00.00
Ruski poslovnež Boris Berezovski je v izjavi za javnost povedal, da so volilno kampanjo ruskega predsednika Vladimirja Putina financirali s sredstvi ruske letalske družbe Aeroflot. Gre za prvo hudo obtožbo proti Putinu, ki jo je Berezovski izrekel po prekinitvi odnosov med njima po izvolitvi Putina za ruskega predsednika marca letos. Rusko predsedstvo obtožbe ni želelo komentirati.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Ralph Nader pod točo kritik
09. 11. 2000 00.00
Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.
Bo farane zaslepil pohlep?
05. 11. 2000 00.00
Verniki v neki ameriški fari so bili zelo presenečeni, ko jim je pastor Derek McAleer sporočil, da je neki poslovnež, ki ni bil v cerkvi že več kot 20 let, njihovi cerkveni skupnosti v oporoki zapustil 60 milijonov ameriških dolarjev. Združena metodistična cerkev v kraju St. Marys ima približno 350 faranov in letni proračun 285.000 dolarjev. 88-letni poslovnež Warren Bailey, ki je imel v lasti 49 odstotkov regionalne telefonske družbe Camden Telephone Co., je umrl 14. julija letos. Kljub temu, da ni hodil v cerkev, ji je letno daroval približno 100.000 dolarjev. Bil je ločen in brez otrok. Bailey ni zapustil nikakršnih navodil za uporabo denarja, farani pa menijo, da bi morala cerkev del denarja podariti tistim, ki ga potrebujejo, ostalo naj pametno naložiti. Pastor McAleer je pojasnil, da so ga ljudje že zasuli s klici in prošnjami za denar, zato je zaskrbljen, da njegovih faranov ne bi zaslepil pohlep. "Kako naj drugače ostanemo kristjani?", se sprašuje pastor.
Odkrili Tuđmanov skriti račun
05. 11. 2000 00.00
Irska policija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, v kateri irski banki je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman na tajnem računu skril sto milijonov funtov, ukradenih od prodaje Hrvaških telekomunikacij nemškemu podjetju Deutsche Telekom. Detektivi posebnega oddelka irske policije za finančni kriminal in prevare so opravili razgovore z uslužbenci osrednje irske banke, da bi odkrili tajni račun Franja Tuđmana. Hrvaške oblasti od irske policije niso uradno zahtevale, da sproži preiskavo, vendar je irska policija to storila na lastno odločitev potem, ko je prejšnji mesec dobila podatke, da je denar, ukraden na Hrvaškem, spravljen v eni od irskih bank.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Miss Maša Merc v London
02. 11. 2000 00.00
Miss Slovenije Maša Merc v petek zgodaj zjutraj s 100 kilogrami prtljage potuje v London, kjer bo 30. novembra v dvorani Millennium Dome jubilejni 50. finalni izbor za miss sveta. Organizatorji pričakujejo, da se ga bodo udeležile predstavnice iz stotih držav, prireditev pa si bo po napovedih ogledalo dve in pol milijardi televizijskih gledalcev. Maša Merc se bo, kot je dejala na današnji novinarski konferenci, potrudila, da bo Slovenijo v Londonu predstavila v najboljši luči, ni pa želela napovedati svoje uvrstitve. Po besedah lastnika licence miss Slovenije za miss sveta Zdravka Geržine je bilo prvih deset dni po izboru za miss Slovenije namenjenih obisku slovenskih medijskih hiš, nato pa so se posvetili izbiri oblačil. Odziv proizvajalcev konfekcije je bil, tako Geržina, izjemen, zato je imela stilistka Cvetka Dragan veliko dela. Teden dni pred izborom namerava slovenska odprava v Londonu prirediti tudi novinarsko konferenco, kjer bodo poleg predstavitve slovenske miss razdelili tudi nekaj od skupno 40 kilogramov promocijskega materiala o Sloveniji. Maša Merc si bo prvi konec tedna v Londonu ogledovala britansko prestolnico, sledila bo velika novinarska konferenca z vsemi kandidatkami, nato pa bodo misice odpotovale na Maldive, kjer bodo imela priprave in snemale videospote. Lepotice se bodo vrnile v London 21. novembra, v tem času pa bo tudi veliko humanitarnih prireditev, med njimi avkcija daril, ki jih bodo prinesle misice iz svojih držav. Slovenijo bo predstavljala mariborska slikarka Irena Polanec, katere slika je že na lanskem izboru za miss sveta dosegla eno najvišjih izklicanih cen. Zbrani denar bo namenjen skladu za pomoč otrokom. Maša Merc se je odločila tudi za sodelovanje z mednarodno fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki ima sedež na Igu pri Ljubljani. Prireditev v Londonu bo s komentarjem Stojana Auerja neposredno prenašala tudi POP TV, vse o letošnjem izboru in o Maši Merc pa si je mogoče ogledati na spletnih naslovih www.miss-slovenia.com in www.masamerc.com.
Odkritje zaradi neprijetnega vonja
01. 11. 2000 00.00
Policija je nekega moškega, ki je oropal banko, odkrila zaradi njegovega neprijetnega vonja. Telesni vonj bradatega moškega je popolnoma osupnil bančno uslužbenko, ki mu je takoj izročila denar.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
23. 10. 2000 00.00
Predstavniki Nafte Lendava s slovenjgraškim podjetjem Ekopur usklajujejo še zadnje podrobnosti pogodbe o prodaji svojega 4,77-odstotnega lastniškega deleža v podjetju Geoplin. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo že kmalu, vendar pa predstavnik za odnose z javnostmi Nafte Štefan Prša ni mogel potrditi, ali se bo to zgodilo že danes. Ekopur, ki je v lasti avstrijske investicijske družbe, je bil doslej polodstotni lastnik Geoplina. Po novem naj bi tako postal več kot petodstotni lastnik Geoplina, za kar je potreboval - in tudi dobil - soglasje države.
V Ugandi 17 novih primerov ebole
21. 10. 2000 00.00
Epidemija smrtonosnega virusa ebole v ugandski pokrajini Gulu se nezadržno širi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je registrirala 17 novih primerov obolenja, je v Ženevi sporočil tiskovni predstavnik te organizacije. Tako je po zadnjih podatkih za to nalezljivo boleznijo v Ugandi obolelo že 139 oseb, 51 pa jih je za posledicami že umrlo.
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
SRD kupuje terjatve bank do Palome
18. 10. 2000 00.00
Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe (SRD) Marjan Rekar računa, da bodo v tem tednu kupili terjatve Abanke in SKB banke, ki jih imata ti dve banki do Palome. Denar je že zagotovljen, prav tako pa sta v pripravi tudi pogodbi, je za STA dejal Rekar. Glede terjatev Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) do Palome pa je povedal, da naj bi to vprašanje dokončno rešili v prihodnjem tednu. Sicer so predloge za poplačilo terjatev NKBM že poslali in od banke tudi prejeli odgovor, zdaj pa mnenja usklajujejo. Kaj več o predlogih in odgovoru NKBM Rekar ni želel razkriti, saj je, kot je dejal, vse še predmet pogajanj.
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Dostop do Arnesa preko številke 0889
12. 10. 2000 00.00
Na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) zahtevajo dostop do strežnikov računalniškega centra mariborske univerze in Arnes preko klicne številke 0889 in hkrati pričakujejo od predsednika vlade Andreja Bajuka, da izpolni obljubo, da bo v okviru omenjene številke 300.000 brezplačnih dostopov do interneta. Kot sporočajo iz ŠOUM, so jih predstavniki ministrstva za šolstvo in šport pozvali na sestanek, kjer naj bi se pogovorili o zahtevah ŠOUM. Ta sestanek je bil predviden za 4. oktober, vendar so ga preložili. Tudi naslednji termin, ki so ga sami predlagali, so preložili z opravičilom. Ob tem se ŠOUM sprašuje, kakšen odnos ima vlada do mladih in nasploh do inteligence celotne Slovenije, so sporočili iz ŠOUM. Poleg tega se v ŠOUM čudijo očitkom s strani upravnega odbora Arnes, namenjenim direktorju Arnes Marku Bonaču. UO naj bi Bonaču očital, da je nezakonito zakupil vode pri podjetju Eles ter tako nenamensko porabljal denar iz proračuna. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se na ŠOUM sprašujejo, ali to drži, saj vedo, da so vodi, ki jih upravlja Eles, cenejši od Telekomovih. To pa po njihovem ne more biti v škodo študentom.
GM in Fiat o nakupu Daewoo Motora
09. 10. 2000 00.00
Avtomobilska koncerna General Motors (GM) in Fiat sta danes objavila novico, da naj bi se pogovarjala o nakupu drugega največjega avtomobilskega proizvajalca v Južni Koreji Daewooja. Koncerna bosta začela pogajanja za pridobitev programa osebnih avtomobilov in s tem povezanim poslov.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
Na Cipru zamrznjeni jugoslovanski računi
07. 10. 2000 00.00
Ciprska vlada je zamrznila vse jugoslovanske bančne račune, da bi članom vlade nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića preprečila dvig denarja, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika vlade v Nikoziji Mihalisa Papapetrua.
Pikin festival že zaključen
01. 10. 2000 00.00
V soboto se je z veliko otroško zabavo v velenjski Rdeči dvorani končal 11. Pikin festival, največji otroški festival v Sloveniji. Organizatorji festivala - Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Mestna občina Velenje so dogajanje na letošnjem festivalu strnili pod naslov Pika za prijazno okolje. Na večerni slovesnosti ob zaključku festivala so podelili tudi priznanje za najbolj pikasto gledališko predstavo, ki jo je devetčlanska komisija podelila Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor za gledališko predstavo Aladin. Zlato piko za najboljše likovno delo so podelili Anji Gorčan iz vrtca Maja v Šmartnem ob Paki, na literarnem natečaju pa je zlato piko dobil Tadej Kugl, učenec Osnovne šole Frana Lešnika Vuka iz Slivnice pri Mariboru.
76-letnik oropal banko
28. 09. 2000 00.00
Osamljeni 76-letni nekdanji zapornik je od bančnega uslužbenca zahteval dva bankovca po 50 dolarjev, potem pa mu je rekel, da bo v avtu pokadil cigareto in počakal na policijo, da ga odpelje v zapor. Bančni uslužbenec ni bil prepričan, če je Marvin Stewart mislil resno, a mu je kljub temu dal denar. Ropar je policijo, tako kot je rekel, kadeč cigareto počakal v avtomobilu, kot razlog za svoje dejanje pa je navedel, da se želi vrniti v zapor, ker nima družine in nikogar h komur bi se vrnil. Stewartu bi se želja lahko uresničila, saj v Iowi bančne roparje kaznujejo z zapornimi kaznimi.