Dr.
Ustavno sodišče tokrat obravnavalo tudi t.i. Mihelčičevo pritožbo
05. 03. 1999 15.24
Ustavno sodiše je na prvi marčni seji - ki jo je zaradi obsežnega dnevnega reda nadaljevalo še danes - med drugim obravnavalo tudi pritožbo skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem, ki se je decembra lani na ustavno sodišče pritožilo zoper njegovo odločitev, da je na referendumu o volilnih sistemih zmagal dvokrožni večinski volilni sistem. Ustavni sodniki niso preučevali same vsebine pritožbe, temveč so v okviru plenuma poskušali ugotoviti, ali pritožba izpolnjuje procesne predpostavke oz. pogoje za sprejem v obravnavo. Za zdaj pa še ni znano, ali so se ustavni sodniki glede omenjene pritožbe tudi izrekli.
Narodna galerija: razstava restavriranih srednjeveških umetnin
05. 03. 1999 08.05
V Narodni galeriji v Ljubljani so sinoči odprli razstavo dveh originalnih restavriranih srednjeveških umetnin, Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja, ter dokumentarni material, ki ponazarja potek večletnih restavratorskih del. Razstavo je v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Nov napad upornikov v Ugandi; 5 mrtvih
03. 03. 1999 16.44
Dan po umoru osmih zahodnih turistov ugandski mediji danes poročajo o novem napadu upornikov. Dnevnik Monitor, ki izhaja v Kampali, poroča, da so uporniki t.i. Združenih demokratičnih sil (ADF) napadli neko vas v bližini meje med Ugando in DR Kongom in pri tem ubili pet vaščanov.
V Narodni galeriji potekajo zadnje priprave
03. 03. 1999 15.44
V Narodni galeriji potekajo zadnja dela pri postavitvi razstave dveh restavriranih umetnin velikega pomena - Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja. Restavracija obeh spomenikov je potekala več let. Razstavo obeh spomenikov skupaj s ponazoritvijo strokovnih postopkov bo jutri, 4. marca, ob 18. uri v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Equrna: odkupljena dela mecena Faktor banke
02. 03. 1999 17.06
Faktor banka je v lanskem letu kot mecen odkupila oz. omogočila nastanek sedemnajstih slik petnajstih slovenskih sodobnih likovnikov in likovnic ''postmodernih smeri'' - od del Bogdana Borčiča, Emerika Bernarda in Valentina Omana do stvaritev najmlajših avtorjev, npr. Žiga Kariža. Dela so na ogled v galeriji Equrna, odprtje razstave pa je bilo tudi priložnost za nekaj slovesnih besed, s katerimi je minister za kulturo Jožef Školč opozoril na zgledno podporo te banke kulturi, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi, selektor oz. oblikovalec zbirke dr. Tomaž Brejc pa je napovedal letošnji izid publikacije z reprodukcijami vseh približno 60 zbranih eksponatov in predstavitvijo celotne zbirke.
Papež Janez Pavel II. bo sprejel slovenskega nadškofa
02. 03. 1999 11.35
Slovenski nadškof dr. Franc Rode bo v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Ob tej priložnosti bo papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Manj krvi - daljše življenje za nekatere bolnike
24. 02. 1999 07.09
Redkejša transfuzija krvi lahko nekaterim hudo bolnim izboljša izglede za preživetje, so ugotovili kanadski znanstveniki, ki so raziskovali običajne prakse dodajanja rdečih krvničk hudim bolnikom že, ko se pokažejo prvi znaki slabokrvnosti. Ugotovili pa so tudi, da s čakanjem na hujšo anemijo lahko bolnikom rešijo življenje. V časopisu New England Journal of Medicine so znanstveniki, ki jih je vodil dr. Paul C. Herbert z univerze v Ottawi, zapisali da še ne vedo, zakaj je temu tako. Vendar pa so druge raziskave pokazale, da transfuzija redečih krvnih telesc lahko oslabi imunski sistem in povzroči težave cirkulacije krvi v kapilarah. Ugotovitve študije ne veljajo za bolnike, ki krvavijo, in za tiste, ki so preživeli srčno kap, niti za paciente, ki imajo kardiovaskularne bolezni ali emfizem.
Na Dunaju predstavili knjigo Vasje Klavore o Soški fronti
23. 02. 1999 07.51
V slavnostni dvorani vojno-zgodovinskega muzeja na Dunaju so v ponedeljek zvečer pripravili slavnostno predstavitev zadnje knjige goriškega zdravnika dr. Vasje Klavore o Soški fronti, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu.
Ob razstavi Tank tudi okrogla miza o Avantgardi danes
22. 02. 1999 13.03
Iz Moderne galerije, kjer so do srede marca podaljšali razstavo Tank - Slovenska zgodovinska avantgarda, so sporočili, da bodo v četrtek, 25. februarja, zvečer pripravili okroglo mizo z naslovom Avantgarda danes. Od strokovnih sodelavcev so svoje sodelovanje doslej potrdili dr. Marina Gržinič, dr. Aleš Erjavec, dr. Lev Kreft, dr. Stane Bernik, Aleksandra Kostič in Peter T. Dobrila; pogojno pa dr. Janez Vrečko in dr. Peter Krečič.
Predsednik Kabila razpustil vlado DR Kongo
22. 02. 1999 08.38
Predsednik Demokratične republike Kongo Laurente Kabila je včeraj razpustil celotno vlado, je poročal državni radio v Kinšasi.
Dnevi komedije v Celju
20. 02. 1999 11.20
V celjskem Slovenskem ljudskem gledališču se bodo jutri, 21. februarja, s podelitvijo nagrad končali Dnevi komedije, že osmi po vrsti. Na temelju presoje strokovne žirije, v kateri so Miran Hercog, Primož Jesenko in Iva Zupančič, bodo razglasili žlahtnega komedijanta, žlahtno komedijantko in žlahtnega režiserja, po sodbi občinstva pa še žlahtno komedijo.
Antologija slovenske kratke zgodbe v Beletrini
19. 02. 1999 15.14
Antologijo slovenske kratke zgodbe iz obdobja minulih dvajsetih let je za Študentsko založbo pripravil prof. dr. Tomo Virk; pod naslovom Čas kratke zgodbe. Virk je uvrstil 25 besedil povečini avtorjev (avtoric je petina) - od Jančarja, Šeliga in J. Virka do najmlajših, npr. Čara in Kokeljeve. O svojem izboru je na predstavitvi knjige danes poudaril, da ni pripravil antologije pisateljskih imen, ampak izbor značilnih in zanimivih kratkih zgodb.
Poslovanje v izolski bolnišnici pod drobnogledom
19. 02. 1999 14.26
Komisija ministrstva za zdravstvo, ki je včeraj v okviru izvajanja upravnega nadzora nad delom zdravstvenih zavodov opravila že pred tedni napovedan pregled poslovanja Splošne bolnišnice Izola, je ugotovila določene nepravilnosti v njenem poslovanju.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Februarsko branje z Manco Košir
17. 02. 1999 15.53
V klubu Cankarjevega doma bo v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri že uveljavljeni večer z Manco Košir. Voditeljica ga je posvetila pokojnemu pisatelju Marjanu Rožancu. Njeni gosti bodo Rožančev prijatelj dr. Edvard Kovač, profesorica francoščine Mojca Medvešček in pisatelj dr. Igor Škamperle.
Dr. Filibert Benedetič - novi predsednik SSG Trst
17. 02. 1999 15.51
Na zasedanju skupščine Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trst v tamkajšnjem Kulturnem domu so po uvodnem poročilu predsednika dr. Rafka Dolharja člani razpravljali o minuli in sedanji gledališki sezoni. Z olajšanjem so ugotovili, da je uprava uspela sezono 1998/1999 izpeljati brez primanjkljaja, temu pa se zaradi obnovitvenih del v matični hiši letos ne bo mogoče izogniti. Predstavniki javnih ustanov so nato razpravljali o kandidatih za novi upravni svet in za novega predsednika SSG izvolili dr. Filiberta Benedetiča. Za člane so bili izvoljeni Marij Čuk, Igor Gabrovec, Igor Komel, Maja Lapornik, Zora Tavčar in Livij Valenčič.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Kako bomo volili leta 2000?
13. 02. 1999 10.13
Da pri uresničevanju lani oktobra sprejete odločbe ustavnega sodišča, s katero je med drugim ugotovilo, da je na referendumu o volilnih sistemih leta 1996 zmagal predlog SDS za dvokrožni večinski sistem, ne bo šlo povsem brez težav, je bilo moč razbrati že ob tožbi skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem na upravnem sodišču ter ob istočasno vloženi pritožbi zoper omenjeno odločbo na ustavnem sodišču. Nekajkrat napovedani boj zoper omenjeno odločbo je skupina 46 poslancev z vloženo pobudo za obnovo postopka ob odločbi ustavnega sodišča tako tudi formalno začela. Podpisniki z omenjeno pobudo želijo ustavno sodišče - še pred odločanjem o zakonu o volitvah v državni zbor - zaprositi naj znova presodi, ali so bile storjene procesne kršitve. Tistim, ki jim očitajo, da ne spoštujejo odločbe vrhovnega varuha ustave in zakonitosti, vlagatelji pobude pojasnjujejo, da se v njej ne ukvarjajo z vsebino odločbe temveč opozarjajo na procesne spodrsljaje, ki naj bi se zgodile ob presojanju ustavnega sodišča.
Profašist umrl pod skalpelom postkomunista
11. 02. 1999 09.26
V torinski bolnišnici Molinate je tik pred operacijo v 53. letu starosti umrl vodja poslanske skupine Nacionalnega zavezništva v italijanskem parlamentu Giuseppe Tatarella. Tatarelli so nameravali zaradi kroničnega hepatitisa presaditi jetra, vendar se je njegovo srce zaustavilo tik pred začetkom operacije. Poseg naj bi opravil dr. Saliconi, eden najbolj priznanih evropskih specialistov, ki ima za seboj več kot petsto uspešno opravljenih operacij in le eno s smrtnim izidom. Ironično pri tem je, da je Saliconi za razliko od svojega pacienta član Komunistične stranke. Po pisanju italijanskega časopisja je Tatarella septembra lani zavrnil ponudbo, da mu preko vrste priskrbijo jetra za presaditev. Tatarella je dejal, da bo čakal, da pride na vrsto.
''Deklaracija iz Lausanne'' temelj za boj proti dopingu
05. 02. 1999 17.36
''Deklaracija iz Lausanne'', ki jo je v četrtek ob zaključku svetovne konference Doping v športu z odobravanjem sprejelo več kot 600 delegatov, je po mnenju predsednika Nacionalne antidoping komisije (NAK) dr. Joška Osredkarja mejnik in temelj za usklajevanje različnih meril, raziskav in izobraževanja na področju dopinga ter usklajevanja zakonodaje, ki se dotika tega področja. Osredkar je s tem nakazal tudi delo, ki čaka NAK po sprejemu deklaracije.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.
Razstava fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970)
03. 02. 1999 14.51
Arhitekturni muzej Ljubljana je v Jakopičevi galeriji pripravil razstavo 127 fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970), enega vodilnih slovenskih fotografov med obema vojnama in pobudnika za ustanovitev Fotokluba Ljubljana leta 1931, ki je s svojimi spisi in predavanji postavil tudi temelje teoretični misli o barvni fotografiji. Razstavo bodo odprli jutri, 4.februarja ob 19.uri, odprta pa bo do 4. marca.
Nasprotniki pravice do splava izgubili ''internet'' tožbo
03. 02. 1999 10.06
Zvezna porota na sodišču v Portlandu je prizadejala težak udarec nestrpnežem, ki nasprotujejo pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Tožba je bila vložena proti 14 osebam, ki so na posebni spletni strani z imenom ''Nuremberški dosjeji'' imena zdravnikov in posredno vzpodbujali napade nanje.
Doping v športu: Protidopinška politika MOK ne deluje
02. 02. 1999 12.32
ZDA zahtevajo ustanovitev komisije, ki bi imela pregled nad dopingom v športu, ki pa bi delovala neodvisno od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Na svetovni konferenci ''Doping v športu'', ki se je začela v ponedeljek v Lausanni in na kateri sodeluje tudi predsednik Slovenske antidoping komisije dr. Joško Osredkar, pa je največ govora o podkupovanju v MOK. Predlogi MOK o novi protidopinški politiki so nemudma naletel na kritike.
V Ljubljani od danes tri nove likovne razstave
02. 02. 1999 12.27
V treh ljubljanskih galerijah bodo nocoj odprli nove razstave: v prostorih stalne zbirke Mestne galerije bodo do 28. februarja na ogled dela akademskega slikarja Leona Zakrajška pod naslovom 36 pogledov na Fuji, v Mali galeriji na Slovenski cesti bo do 16. marca razstava slik, tabel in globusov hrvaškega umetnika in teoretika Dimitrija Bašičevića Mangelosa (1921-1987), galerija Commerce pa bo do 26. februarja gostila Alenko Kham Pičman z njenimi slikami in grafikami na Prešernovo temo.
Mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju
02. 02. 1999 10.40
V gorenjski metropoli se je danes začel mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju. Na simpoziju sodeluje približno 40 predavateljev prešernoslovcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije, Poljske, Češke in BiH, trajal bo do 5. februarja, zaznamuje pa 150-letnico pesnikove smrti. Srečanje sta pripravila odbor pod vodstvom akademika Borisa Paternuja in mestna občina Kranj, pomeni pa tudi uvod v počastitve pomembnih Prešernovih jubilejev v letošnjem in prihodnjem letu.
Soglasje vladne in cerkvene komisije glede ureditve odnosov RKC z državo
01. 02. 1999 16.50
Na skupni seji komisije vlade za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve in komisije Slovenske škofovske konference (SŠK) za ureditev odnosov z državo sta vodja cerkvene komisije dr. Anton Stres in vodja vladne komisije minister za pravosodje Tomaž Marušič danes podpisala dokument, ki ga vladna stran označuje kot ''soglasje'', cerkvena pa kot ''sporazum'', obeh komisij, ki naj bi bil pravna podlaga za morebitno sklenitev delnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Minister Marušič je v izjavi po seji zavrnil morebitno poimenovanje takšnega sporazuma med Ljubljano in Vatikanom kot ''konkordat''. Vlada je besedilo, ki je plod dela obeh komisij, vladne in cerkvene, na ločenih sejah, s svoje strani potrdila na seji 14. januarja.
Za Dolly bodo prišli na vrsto ljudje
01. 02. 1999 09.22
Škotski znanstvenik, ki je ustvaril ovco Dolly, se je lotil projekta, pri katerem bi isto tehniko uporabili za kloniranje človeških embrijev, piše Wall Street Journal. Tiskovni predstavnik inštituta Roslin iz Škotske je povedal, da se dr. Ian Wilmut pogaja z več biotehničnimi podjetji, vključno z Geron Corp. iz Menlo Parka v Kaliforniji. Wilmut podpisuje tudi pogodbe z univerzami, ki bi sodelovale v projektu kloniranja embrija. Embriji bi lahko služili kot vir osnovnih celic v zelo zgodnjem stadiju razvoja, ki se lahko razvijejo v katerokoli vrsto v telesu. Znanstveniki trdijo, da bi preučevanje teh celic lahko pripomoglo k zdravljenju, oziroma, da bi pozdravili bolezni, kot sta mladostniška sladkorna bolezen in Parkinsonova bolezen.
Umetnost stavbarstva: tehten študijski priročnik, korak naprej v izrazoslovju
29. 01. 1999 17.03
Na Ljubljanskem gradu je založba Mladinska knjiga predstavila knjigo Umetnost stavbarstva nemškega avtorja Wilfrieda Kocha.
Pliva nima v lasti niti ene Lekove delnice
28. 01. 1999 16.59
V službi za odnose z javnostmi zagrebške farmacevtske družbe Pliva so za STA zavrnili pisanje osrednjega slovenskega časnika, da so kupili 26 odstotkov delnic ljubljanskega Leka. Kot so zatrdili v Plivi, trenutno nimajo v lasti niti ene Lekove delnice. Prav tako se po njihovih trditvah v zadnjem obdobju nista sestala predsednika uprav Plive in Leka, Željko Čović in dr. Andro Ocvirk.