Dr.
Institut Jožef Stefan praznuje 50. obletnico
21. 03. 1999 09.06
Na Institutu Jožef Stefan ob praznovanju 50-letnice instituta in tradicionalnih Dni Jožefa Stefana v tem tednu pripravljajo niz dogodkov, s katerimi bodo obenem počastili obletnico rojstva slovenskega fizika, po katerem nosi institut ime - Jožefa Stefana. Ob tej priložnosti bodo letos že sedmič podelili tudi Zlati znak Jožefa Stefana, ki letos prejmejo dr. Denis Arčon, dr. Primož Ziherl in doc. dr. Blaž Zupan.
Kobeljev na intenzivnem oddelku KC v komi
19. 03. 1999 17.07
Ruski skakalec Valerij Kobeljev, ki je hudo padel na kvalifikacijskem poletu v četrtek popoldne v Planici, je v komi na intenzivnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. ''Še vedno je v kritičnem, vendar stabilnem stanju,'' je povedala dr. Adela Šteher.
Ustavno sodišče zavrnilo Mihelčičevo pritožbo
15. 03. 1999 18.39
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo zoper ustavno odločbo o zmagi dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki jo je decembra lani vložila skupina državljanov, ki jo zastopa dr. Miran Mihelčič.
Kongoški predsednik imenoval novo vlado
15. 03. 1999 10.43
Predsednik DR Kongo, nekdanjega Zaira, Laurent Kabila je v nedeljo predstavil novo vlado, v kateri je ključno vlogo zaupal nekdanjemu sodelavcu pokojnega diktatorja Mobuta Sesa Sekoja, Bembu Saolonu.
Mariborska univerza se bo predstavila na razstavi BeSt'99 na Dunaju
11. 03. 1999 14.52
Na Dunaju bodo popoldne odprli razstavo študijskih programov BeSt'99. Avstrijska vlada, ki razstavo prireja, je k sodelovanju povabila več kot 300 univerz in visokih šol iz Evrope, Amerike, Avstralije in Japonske, med njimi tudi obe slovenski univerzi. Razstava bo odprta do nedelje, 14. marca, jutri pa si jo bo v okviru obiska na Univerzi na Dunaju ogledal tudi rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak.
Vlada DR Kongo iz države izgnala šest zahodnih diplomatov
11. 03. 1999 09.29
Vlada DR Kongo je iz države izgnala šest zahodnih diplomatov, ki jih obtožuje vohunjenja. Kot je včeraj povedal notranji minister Gaetan Kakudji, naj bi bilo med izgnanimi tujci pet Britancev in Američan, ki so jih aretirali v nedeljo v Kinšasi. Vlada trdi, da naj bi kršili Dunajsko konvencijo, ker naj bi nezakonito vstopili na območje vojaškega oporišča Ndolo. Britansko zunanje ministrstvo je medtem obtožbe že zavrnilo in sporočilo, da naj bi njihovi predstavniki ''vaduili postopek evakuacije veleposlaništva in konzulata v primeru navarnosti, kar je rutinski postopek.''
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Francetu Forstneriču
08. 03. 1999 17.51
Glazerjevo nagrado, ki jo mestna občina Maribor podeljuje ustvarjalcem na področju kulture, bo letos za življenjsko delo dobil pesnik, pisatelj, esejist, novinar in urednik France Forstnerič.
Papež Janez Pavel II. sprejel nadškofa Rodeta
06. 03. 1999 16.16
Papež Janez Pavel II. je danes v zasebni avdienci sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franceta Rodeta. Sinoči pa se je Rode sešel tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom in sodeloval na simpoziju o izzivih, ki čakajo Evropo.
V Rokusu pripravljajo projekt Mojstrovine Slovenije
06. 03. 1999 15.53
V Založbi Rokus so pripravili projekt Mojstrovine Slovenije, srečanja s sodobnimi rokodelci, s katerim želijo predstaviti najbolj kakovostne rokodelce, ki s svojimi deli prispevajo k visokemu ugledu slovenskih rokodelskih znanj doma in v tujini. Gre za zahtevno nalogo s tremi temeljnimi komponentami, in sicer izdajo monografije, koprodukcijsko televizijsko serijo in veliko mednarodno razstavo.
Ustavno sodišče tokrat obravnavalo tudi t.i. Mihelčičevo pritožbo
05. 03. 1999 15.24
Ustavno sodiše je na prvi marčni seji - ki jo je zaradi obsežnega dnevnega reda nadaljevalo še danes - med drugim obravnavalo tudi pritožbo skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem, ki se je decembra lani na ustavno sodišče pritožilo zoper njegovo odločitev, da je na referendumu o volilnih sistemih zmagal dvokrožni večinski volilni sistem. Ustavni sodniki niso preučevali same vsebine pritožbe, temveč so v okviru plenuma poskušali ugotoviti, ali pritožba izpolnjuje procesne predpostavke oz. pogoje za sprejem v obravnavo. Za zdaj pa še ni znano, ali so se ustavni sodniki glede omenjene pritožbe tudi izrekli.
Narodna galerija: razstava restavriranih srednjeveških umetnin
05. 03. 1999 08.05
V Narodni galeriji v Ljubljani so sinoči odprli razstavo dveh originalnih restavriranih srednjeveških umetnin, Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja, ter dokumentarni material, ki ponazarja potek večletnih restavratorskih del. Razstavo je v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Nov napad upornikov v Ugandi; 5 mrtvih
03. 03. 1999 16.44
Dan po umoru osmih zahodnih turistov ugandski mediji danes poročajo o novem napadu upornikov. Dnevnik Monitor, ki izhaja v Kampali, poroča, da so uporniki t.i. Združenih demokratičnih sil (ADF) napadli neko vas v bližini meje med Ugando in DR Kongom in pri tem ubili pet vaščanov.
V Narodni galeriji potekajo zadnje priprave
03. 03. 1999 15.44
V Narodni galeriji potekajo zadnja dela pri postavitvi razstave dveh restavriranih umetnin velikega pomena - Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja. Restavracija obeh spomenikov je potekala več let. Razstavo obeh spomenikov skupaj s ponazoritvijo strokovnih postopkov bo jutri, 4. marca, ob 18. uri v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Equrna: odkupljena dela mecena Faktor banke
02. 03. 1999 17.06
Faktor banka je v lanskem letu kot mecen odkupila oz. omogočila nastanek sedemnajstih slik petnajstih slovenskih sodobnih likovnikov in likovnic ''postmodernih smeri'' - od del Bogdana Borčiča, Emerika Bernarda in Valentina Omana do stvaritev najmlajših avtorjev, npr. Žiga Kariža. Dela so na ogled v galeriji Equrna, odprtje razstave pa je bilo tudi priložnost za nekaj slovesnih besed, s katerimi je minister za kulturo Jožef Školč opozoril na zgledno podporo te banke kulturi, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi, selektor oz. oblikovalec zbirke dr. Tomaž Brejc pa je napovedal letošnji izid publikacije z reprodukcijami vseh približno 60 zbranih eksponatov in predstavitvijo celotne zbirke.
Papež Janez Pavel II. bo sprejel slovenskega nadškofa
02. 03. 1999 11.35
Slovenski nadškof dr. Franc Rode bo v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Ob tej priložnosti bo papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Manj krvi - daljše življenje za nekatere bolnike
24. 02. 1999 07.09
Redkejša transfuzija krvi lahko nekaterim hudo bolnim izboljša izglede za preživetje, so ugotovili kanadski znanstveniki, ki so raziskovali običajne prakse dodajanja rdečih krvničk hudim bolnikom že, ko se pokažejo prvi znaki slabokrvnosti. Ugotovili pa so tudi, da s čakanjem na hujšo anemijo lahko bolnikom rešijo življenje. V časopisu New England Journal of Medicine so znanstveniki, ki jih je vodil dr. Paul C. Herbert z univerze v Ottawi, zapisali da še ne vedo, zakaj je temu tako. Vendar pa so druge raziskave pokazale, da transfuzija redečih krvnih telesc lahko oslabi imunski sistem in povzroči težave cirkulacije krvi v kapilarah. Ugotovitve študije ne veljajo za bolnike, ki krvavijo, in za tiste, ki so preživeli srčno kap, niti za paciente, ki imajo kardiovaskularne bolezni ali emfizem.
Na Dunaju predstavili knjigo Vasje Klavore o Soški fronti
23. 02. 1999 07.51
V slavnostni dvorani vojno-zgodovinskega muzeja na Dunaju so v ponedeljek zvečer pripravili slavnostno predstavitev zadnje knjige goriškega zdravnika dr. Vasje Klavore o Soški fronti, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu.
Ob razstavi Tank tudi okrogla miza o Avantgardi danes
22. 02. 1999 13.03
Iz Moderne galerije, kjer so do srede marca podaljšali razstavo Tank - Slovenska zgodovinska avantgarda, so sporočili, da bodo v četrtek, 25. februarja, zvečer pripravili okroglo mizo z naslovom Avantgarda danes. Od strokovnih sodelavcev so svoje sodelovanje doslej potrdili dr. Marina Gržinič, dr. Aleš Erjavec, dr. Lev Kreft, dr. Stane Bernik, Aleksandra Kostič in Peter T. Dobrila; pogojno pa dr. Janez Vrečko in dr. Peter Krečič.
Predsednik Kabila razpustil vlado DR Kongo
22. 02. 1999 08.38
Predsednik Demokratične republike Kongo Laurente Kabila je včeraj razpustil celotno vlado, je poročal državni radio v Kinšasi.
Dnevi komedije v Celju
20. 02. 1999 11.20
V celjskem Slovenskem ljudskem gledališču se bodo jutri, 21. februarja, s podelitvijo nagrad končali Dnevi komedije, že osmi po vrsti. Na temelju presoje strokovne žirije, v kateri so Miran Hercog, Primož Jesenko in Iva Zupančič, bodo razglasili žlahtnega komedijanta, žlahtno komedijantko in žlahtnega režiserja, po sodbi občinstva pa še žlahtno komedijo.
Antologija slovenske kratke zgodbe v Beletrini
19. 02. 1999 15.14
Antologijo slovenske kratke zgodbe iz obdobja minulih dvajsetih let je za Študentsko založbo pripravil prof. dr. Tomo Virk; pod naslovom Čas kratke zgodbe. Virk je uvrstil 25 besedil povečini avtorjev (avtoric je petina) - od Jančarja, Šeliga in J. Virka do najmlajših, npr. Čara in Kokeljeve. O svojem izboru je na predstavitvi knjige danes poudaril, da ni pripravil antologije pisateljskih imen, ampak izbor značilnih in zanimivih kratkih zgodb.
Poslovanje v izolski bolnišnici pod drobnogledom
19. 02. 1999 14.26
Komisija ministrstva za zdravstvo, ki je včeraj v okviru izvajanja upravnega nadzora nad delom zdravstvenih zavodov opravila že pred tedni napovedan pregled poslovanja Splošne bolnišnice Izola, je ugotovila določene nepravilnosti v njenem poslovanju.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Februarsko branje z Manco Košir
17. 02. 1999 15.53
V klubu Cankarjevega doma bo v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri že uveljavljeni večer z Manco Košir. Voditeljica ga je posvetila pokojnemu pisatelju Marjanu Rožancu. Njeni gosti bodo Rožančev prijatelj dr. Edvard Kovač, profesorica francoščine Mojca Medvešček in pisatelj dr. Igor Škamperle.
Dr. Filibert Benedetič - novi predsednik SSG Trst
17. 02. 1999 15.51
Na zasedanju skupščine Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trst v tamkajšnjem Kulturnem domu so po uvodnem poročilu predsednika dr. Rafka Dolharja člani razpravljali o minuli in sedanji gledališki sezoni. Z olajšanjem so ugotovili, da je uprava uspela sezono 1998/1999 izpeljati brez primanjkljaja, temu pa se zaradi obnovitvenih del v matični hiši letos ne bo mogoče izogniti. Predstavniki javnih ustanov so nato razpravljali o kandidatih za novi upravni svet in za novega predsednika SSG izvolili dr. Filiberta Benedetiča. Za člane so bili izvoljeni Marij Čuk, Igor Gabrovec, Igor Komel, Maja Lapornik, Zora Tavčar in Livij Valenčič.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Kako bomo volili leta 2000?
13. 02. 1999 10.13
Da pri uresničevanju lani oktobra sprejete odločbe ustavnega sodišča, s katero je med drugim ugotovilo, da je na referendumu o volilnih sistemih leta 1996 zmagal predlog SDS za dvokrožni večinski sistem, ne bo šlo povsem brez težav, je bilo moč razbrati že ob tožbi skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem na upravnem sodišču ter ob istočasno vloženi pritožbi zoper omenjeno odločbo na ustavnem sodišču. Nekajkrat napovedani boj zoper omenjeno odločbo je skupina 46 poslancev z vloženo pobudo za obnovo postopka ob odločbi ustavnega sodišča tako tudi formalno začela. Podpisniki z omenjeno pobudo želijo ustavno sodišče - še pred odločanjem o zakonu o volitvah v državni zbor - zaprositi naj znova presodi, ali so bile storjene procesne kršitve. Tistim, ki jim očitajo, da ne spoštujejo odločbe vrhovnega varuha ustave in zakonitosti, vlagatelji pobude pojasnjujejo, da se v njej ne ukvarjajo z vsebino odločbe temveč opozarjajo na procesne spodrsljaje, ki naj bi se zgodile ob presojanju ustavnega sodišča.
Profašist umrl pod skalpelom postkomunista
11. 02. 1999 09.26
V torinski bolnišnici Molinate je tik pred operacijo v 53. letu starosti umrl vodja poslanske skupine Nacionalnega zavezništva v italijanskem parlamentu Giuseppe Tatarella. Tatarelli so nameravali zaradi kroničnega hepatitisa presaditi jetra, vendar se je njegovo srce zaustavilo tik pred začetkom operacije. Poseg naj bi opravil dr. Saliconi, eden najbolj priznanih evropskih specialistov, ki ima za seboj več kot petsto uspešno opravljenih operacij in le eno s smrtnim izidom. Ironično pri tem je, da je Saliconi za razliko od svojega pacienta član Komunistične stranke. Po pisanju italijanskega časopisja je Tatarella septembra lani zavrnil ponudbo, da mu preko vrste priskrbijo jetra za presaditev. Tatarella je dejal, da bo čakal, da pride na vrsto.
''Deklaracija iz Lausanne'' temelj za boj proti dopingu
05. 02. 1999 17.36
''Deklaracija iz Lausanne'', ki jo je v četrtek ob zaključku svetovne konference Doping v športu z odobravanjem sprejelo več kot 600 delegatov, je po mnenju predsednika Nacionalne antidoping komisije (NAK) dr. Joška Osredkarja mejnik in temelj za usklajevanje različnih meril, raziskav in izobraževanja na področju dopinga ter usklajevanja zakonodaje, ki se dotika tega področja. Osredkar je s tem nakazal tudi delo, ki čaka NAK po sprejemu deklaracije.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.