HRVAŠKA
Kurnikova, Majoli in Fusai zlahka naprej
12. 05. 1998 07.24
Na teniškem turnirju v Berlinu je v prvem krogu Rusinja Elena Likovčeva premagala Janet Lee iz Tajvana s 7:5, 6:4, njena rojakinja Ana Kurnikova pa je s 6:2, 6:1 premagala Čehinjo Radko Bobkovo. Hrvaška igralka Iva Majoli je bila s 6:3, 6:2 boljša od Francozinje Anne Gaelle Sidot. Uspešnejša je bila druga Francozinja Alexandra Fusai, ki je ugnala Italijanko Floro Perfetti s 6:1, 6:1. Poljakinja Magdalena Grzybovska je premagala Nemko Syno Schmiedle s 4:6, 7:5, 6:1
Hrvaška se je opravičila za pregajanje Judov
11. 05. 1998 15.40
Vodja hrvaške diplomacije Mate Granić se je danes med obiskom v Izraelu v imenu Zagreba opravičil za preganjanje Judov v obdobju ustaškega režima med drugo svetovno vojno na Hrvaškem.
Hrvaška: Manjša blagovna menjava s tujino
07. 05. 1998 09.45
Hrvaški uvoz se je v prvem trimesečju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 5,4 odstotka in je znašal 1,93 milijarde ameriških dolarjev. Prav tako se je v omenjenem obdobju zmanjšal hrvaški izvoz v tujino, in sicer za 8,4 odstotka, ter je dosegel vrednost 1,08 milijarde dolarjev, sporočajo iz statističnega urada Hrvaške.
INA odslej tudi v Egiptu
02. 05. 1998 10.21
Hrvaška naftna družba INA je v Kairu s tamkajšnjo vlado in družbo Forum podpisala dogovor o iskanju in izkoriščanju nafte in plina v delti reke Nil. S koncesijskim sporazumom je družba, ki sta jo ustanovili Ina in Forum, pridobila pravico do iskanja in izkoriščanja nafte in plina v naslednjih sedmih letih na območju dvajset tisoč kvadratnih kilometrov delte na področju severovzhodne puščave. V naslednjih treh letih bo INA v iskanje možnih nahajališč nafte in plina na tem območju vložila 4,5 milijona dolarjev, kar je polovica predvidenih stroškov.
V Leku prodali marca za 4,2 milijarde tolarjev
01. 05. 1998 09.49
V farmacevtski družbi Lek so marca v farmaciji prodali za 3,6 milijarde tolarjev zdravil, učinkovin in izdelkov OTC. V kozmetiki so prodali za 241 milijonov tolarjev, v veterini za 158 milijonov tolarjev in v medicinskih pripomočkih za 160 milijonov tolarjev, so zapisali v aprilski številki lekovega glasila Kolektiv. Po prodaji po državah je na prvem mestu Slovenija, sledijo pa Rusija in Belorusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Skupna vrednost prodaje je bila marca 4,2 milijarde tolarjev.
Hrvaška veleposlanica pričakuje hitro izročitev Šakića
01. 05. 1998 09.34
Hrvaška veleposlanica v Argentini Neda Rosandić-Šarić je danes izrazila prepričanje, da bo Argentina nekdanjega poveljnika taborišča Jasenovac Dinka Šakića kmalu izročila Hrvaški. Kot je povedala Šarićeva, je hrvaško veleposlaništvo v stalnem stiku s sodiščem v mestu Dolores, ki je pristojno za primer Šakić. Po poročilih sodišča naj bi postopek potekal hitro, zato bo Šakić gotovo že kmalu izročen Hrvaški, dodaja hrvaško veleposlaništvo v Buenos Airesu. Tudi argentinski notranji minister Carlos Corach je izjavil, da bo Šakić kmalu izročen Hrvaški, razen v primeru, če se bo temu uprl. Potem bo vse odvisno od zakonskih ovir, ki jih bodo postavili Šakićevi odvetniki, je še poudaril Corach. Šakića je argentinska policija aretirala včeraj zvečer v mestu Santa Teresita 320 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa.
Hrvaška pričakuje dobro turistično sezono
27. 04. 1998 11.10
Letošnjo turistično sezono bo Hrvaška pričakala s 190.000 posteljami v hotelih in apartmajih, 250.000 mesti v kampih ter 250.000 posteljami v zasebnem sektorju, je sporočil direktor glavnega urada Hrvaške turistične skupnosti Marijan Bulat. Dejal je tudi, da je lansko leto pomenilo začetek vrnitve "pravega turizma" na Hrvaško in napovedal nadaljevanje tega trenda tudi letos. Povedal je tudi, da je lani bilo na Hrvaškem 640.000 nemških gostov, ki so bili po številu nočitev na prvem mestu s 5,4 milijona nočitev. Letos pa pričakujejo na Hrvaškem 900.000 nemških gostov ali 40 odstotkov več kot lani.
Tuđman sprejel delegacijo makedonskega sobranja
16. 04. 1998 08.00
Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je danes sprejel delegacijo makedonskega sobranja na čelu z njegovim predsednikom Titom Petkovskim.
Hrvaška uradno zahteva izročitev Šakića
15. 04. 1998 16.58
- Hrvaška je od argentinske vlade uradno zahtevala izročitev Dinka Šakića, nekdanjega poveljnika ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, je danes v Zagrebu po pogovorih z direktorjem izraelskega zunanjega ministrstva Eitanom Ben-Curjem izjavil pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader.
Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik
14. 04. 1998 09.43
Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.
Hrvaška bo Šakiću zagotovila pošteno sojenje
11. 04. 1998 10.00
Hrvaška bo nekdanjemu ustaškemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinku Šakiću zagotovila "pošteno sojenje", piše današnji hrvaški tisk, ki se sklicuje na izjavo hrvaškega zunanjega ministra Mateta Granića. Granić je za dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Šakića. Hrvaška je po Granićevem mnenju pravna država, ki se je sposobna pogumno soočiti z obdobjem t.i. Neodvisne hrvaške države (NDH), zato lahko zagotovi pravično sojenje. Šakić je v Argetnino pobegnil leta 1947, pogrešajo pa ga že od torka, ko ga je argentinska policija začela tudi uradno iskati.
Na Hrvaškem 6,5-odstotna rast BDP
04. 04. 1998 11.07
Hrvaški bruto domači proizvod se je po predhodnih podatkih tamkajšnjega državnega urada za statistiko v lanskem letu povečal za 6,5 odstotka. Hrvaški BDP se povečuje od leta 1994, vendar pa je lanska raven dosegla 82 odstotkov bruto domačega proizvoda iz leta 1990.
Hrvaška in BiH podpisali sporazum o svetu za sodelovanje
30. 03. 1998 16.33
Zunanja ministra Hrvaške in Bosne in Hercegovine, Mate Granić in Jadranko Prlić, sta v Zagrebu podpisala sporazum o ustanovitvi sveta za sodelovanje. Kot je poudaril Prlić, svet omogoča stalno in odprto komunikacijo med najvišjimi predstavniki držav, ki bo prispevala k boljšim odnosom med državama.
Gelbard v Vukovraju
30. 03. 1998 07.58
Ameriški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard se je v včeraj Vukovarju sešel s predstavniki državnega odbora za ponovno vzpostavitev zaupanja med Srbi in Hrvati v vzhodni Slavoniji ter predstavnikom srbske skupnosti na Hrvaškem Vojislavom Stanimirovićem. Gelbard je dejal, da ZDA in mednarodna skupnost podpirajo delo odbora; dejstvo pa je, da je bil odbor oblikovan pozno, zato ga sedaj čakajo izredno zahtevne naloge. Poudaril je še, da bi morala Hrvaška pospešiti dvosmerno vračanje Srbov na Hrvaško ter Hrvatov v Republiko srbsko.
Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".
Slovenci bodo letos lahko uporabljali počitniške zmogljivosti na Hrvaškem
24. 03. 1998 17.53
Slovenska podjetja bodo lahko tudi letos svoje počitniške zmogljivosti na Hrvaškem uporabljala pod enakimi pogoji kot v preteklem letu, sta na današnjih pogovorih v Mariboru potrdila slovenski in hrvaški minister za turizem, Janko Razgoršek in Sergej Morsan. Z dogovorom, ki ga je že potrdila hrvaška vlada, bo vsem delavcem, zaposlenim v podjetjih, ki so lastniki počitniških domov, in drugim upravičencem v domovih omogočeno letovanje v Istri in Dalmaciji. Glede problematike slovenskih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je minister Razgoršek opozoril, da vsakoletno pridobivanje soglasja hrvaške vlade za časovno omejeno uporabo slovenskih počitniških domov za Slovenijo ni več ustrezen način reševanja te problematike. V tej zvezi sta se obe delegaciji dotaknili tudi reševanja problematike odškodnin lastnikom počitniških domov za povzročeno škodo in urejanja plačil turističnih taks in prispevkov na lokalni ravni. Slovenska delegacija je ob tem predlagala, da bi počitniški domovi v lasti humanitarnih organizacij, kot so Rdeči križ ter Zveza prijateljev mladine, pridobili izenačen status s počitniškimi domovi hrvaških humanitarnih organizacij v Sloveniji. Minister Razgoršek je izpostavil tudi problem taborjenja slovenskih državljanov na parcelah v njihovi lasti na Hrvaškem, pri čemer se je zavzel za omogočanje takšne uporabe teh parcel, ki bo upoštevala interese lastnikov.
Hrvaška je za pospešitev malega gospodarstva namenila 70 milijonov kun
22. 03. 1998 09.17
Hrvaška vlada je za pospešitev razvoja malih in srednjih podjetij v letošnjem proračunu namenila 70 milijonov kun, ki se bodo razdelile med hrvaške občine in enote lokalne samouprave. Do sedaj je hrvaška vlada za omenjena sredstva razpisala 14 razpisov, od predvidenih 700 posojil pa jih je bilo odobrenih že 527. Omenjeni ukrep naj bi znižal stopnjo brezposelnosti ter omogočil zaposlitev 2100 do 3500 osebam.
Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji
21. 03. 1998 11.48
Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.
Primakov v Zagrebu
20. 03. 1998 14.03
Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov se bo v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudjmanom in zunanjim ministrom Matem Granićem. Ruski zunanji minister je v Zagreb pripotoval sinoči iz Banjaluke.
V nedeljo volitve na Kosovu
18. 03. 1998 17.50
Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, sklicujoč se na navedbe glavne volilne komisije na današnji novinarski konferenci v Prištini, da bodo 22. marca "albanske predsedniške in parlamentarne volitve na Kosovu, na katerih bo, kot domnevajo, sodelovalo okrog milijon volilcev". Sodelovalo naj bi sedem strank in združenj, predloženih je 482 kandidatov, največ - 98 jih bo iz Demokratske zveze Kosova. Albanska tiskovna agencija ATA pa je v ponedeljek objavila vest - prav tako sklicujoč se na novinarsko konferenco volilne komisije v Prištini - o volitvah na Kosovu, na katerih naj bi bilo "25 do 30 odstotkov več volilcev kot leta 1992" oziroma "okrog 1,5 milijona volilcev", med katere prištevajo pripadnike muslimanske, turške in romske etnične skupnosti, ne pa tudi Srbov in Črnogorcev, ki živijo na Kosovu. Volilna komisija je, kot je povzela ATA, doslej prejela le dve kandidaturi: Luljete Pula-Beqiri iz Socialdemokratske stranke in Ibrahima Rugove iz Demokratske lige Kosova.
Politični vzhodi v vzhodni Slavoniji prepovedani do začetka avgusta
13. 03. 1998 10.03
Hrvaška vlada je v četrtek do 1. avgusta letos prepovedala politične shode v vzhodni Slavoniji. Za to odločitev se je odločila po nedavnih incidentih pripadnikov hrvaških desničarskih skrajnežev proti srbski manjšini. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, hrvaška vlada meni, da je mirna reintegracija vzhodne Slavonije v hrvaško državo prednostna naloga vladne politike. Medtem pa so oblasti v Kninu prepovedale shod, ki so ga za soboto napovedali pripadniki Hrvaške stranke prava (HSP), ki naj bi bili odgovorni za incidente v vzhodni Slavoniji 14. februarja letos.
Moskva, Zagreb in Atene o kosovski krizi
06. 03. 1998 17.27
Moskva je danes opozorila Zahod pred morebitnim vmešavanjem v jugoslovanske notranje zadeve v zvezi s kosovskim vprašanjem, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Na dogodke na Kosovu se je danes odzval tudi uradni Zagreb, ki "podpira ozemeljsko celovitost vseh evropskih držav v duhu Pakta o stabilnosti v Evropi ter temeljnih načel OVSE." Tudi grški zunanji minister Teodoros Pangalos je v Beogradu danes izjavil, da se Grčija zavzema za ohranjanje nacionalnih držav na Balkanu in nasprotuje spremembam meja.
Premier predlagal Alojza Krapeža za novega obrambnega ministra
05. 03. 1998 18.39
Predsednik vlade Janez Drnovšek je za novega obrambnega ministra predlagal Alojza Krapeža, sedanjega državnega sekretarja za področje zračnega prometa v ministrstvu za promet in zveze ter člana Slovenske ljudske stranke. Premier je predlog za imenovanje Krapeža že poslal v državni zbor skupaj z odstopno izjavo sedanjega ministra za obrambo Tita Turnška.
Jutri na obisku delegacija hrvaškega ministrstva za promet in zveze
04. 03. 1998 16.17
Slovensko ministrstvo za promet in zveze bo jutri obiskala hrvaška delegacija, ki jo vodi pomočnik hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in zveze Mario Babić. Gosti iz Hrvaške se bodo srečali z državnim sekretarjem za pomorstvo Aldom Babičem ter njegovimi sodelavci, so sporočili z ministrstva za promet in zveze.
VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem
03. 03. 1998 09.14
VS OZN je razpravljal o poslabšanju položaja srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji in izrazil zaskrbljenost zaradi pritiskov in groženj, ki niso v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela Hrvaška ob prevzemu oblasti nad omenjenim ozemljem. Slovenski predstavniki v VS so prav tako izrazili zaskrbljenost, hkrati pa izrazili upanje, da bo imela izjava hrvaškega premierja Zlatka Mateše (26. februarja) o odločenosti vlade, da zagotovi normalno reintegracijo Vzhodne Slavonije v hrvaški pravni sistem, blagodejni učinek, na preprečitev za zdaj omejenih pojavov groženj in pritiskov na srbsko prebivalstvo.
Izvoz EU v države Srednje in Vzhodne Evrope narašča
02. 03. 1998 16.21
Izvoz Evropske unije v Slovenijo je leta 1996 dosegel 7-odstotni delež v celotnem izvozu EU v države Srednje in Vzhodne Evrope, v danes izdanem poročilu ugotavlja Eurostat.
OVSE poziva hrvaško vlado k ukrepom v Vzhodni Slavoniji
25. 02. 1998 16.35
Predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so danes hrvaško vlado pozvali, naj sprejme ukrepe, da bi ustavila odhod Srbov iz Vzhodne Slavonije in izboljšala položaj na tem napetem območju. Hrvaška vlada zavrača očitke in trdi, da Srbi zapuščajo Vzhodno Slavonijo zaradi slabega gospodarskega položaja. Po mnenju tiskovnega predstavnika OVSE Marka Thompsona pa je vzrok za to pomanjkanje zaupanja pri ljudeh, zato bi morala hrvaška vlada temu primerno ukrepati. Po Thompsonovih besedah na Norveško z ozemlja Vzhodne Slavonije dnevno prispe od 20 do 30 Srbov, od decembra pa je po podatkih ZN v tej državi za zatočišče zaprosilo skoraj 800 Srbov.
Bo policija preprečila jutrišnje sindikalno zborovanje na Trgu bana Jelačića?
19. 02. 1998 16.50
Pet hrvaških sindikalnih združenj je za jutri napovedalo protestni shod, ki naj bi od 16. ure dalje potekal Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.
Hrvatje so boljši v letnih kot v zimskih športih
09. 02. 1998 12.25
Na XVIII zimskih olimpijskih igrah v Naganu Hrvaška sodeluje v dveh disciplinah - alpskem smučanju in umetnostnem drsanju. Darko Dujmović, vodja hrvaške delegacije je dejal: >>V zimskih športih Hrvaška ni tako uspešna kot v letnih, še zlasti morskih. Vse svoje upe vlaga v mlado alpsko smučarko, 16 letno Janico Kostelić, ki je nedvomno bodoča svetovna prvakinja v alpskem smučanju.<<
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.