Iraku
Varnostni svet zopet o Iraku
27. 06. 2001 00.00
Varnostni svet OZN je včeraj začel odprto sejo o vprašanju politike do Iraka, pri čemer pa je postalo jasno, da do naslednjega tedna, ko se izteče enomesečna veljavnost programa nafta za hrano, verjetno ne bo dogovora o tem, kako naprej. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov je med razpravo zavrnil britanski predlog resolucije o spremembah sankcijskega režima, ki ga podpirajo tudi ZDA, ter opozoril na ruski predlog resolucije, ki naj bi bil bolj sprejemljiv. VS že 1. junija ni mogel doseči dogovora o spremembi sankcijskega režima, zato je le za mesec dni podaljšal veljavnost programa nafta za hrano v upanju, da bo do izteka roka 3. julija mogoče najti rešitev.
Svetovni dan beguncev
20. 06. 2001 00.00
Visoki komisariat ZN za begunce je ob 20. juniju, prvem Svetovnem dnevu begunca, poudaril, da razglasitev slednjega ni dovolj. Po mnenju te organizacije je potrebno oživiti zavzetost, da se te ljudi podpre in se jim pomaga. Tistim, ki bežijo pred preganjanjem, je treba zagotoviti vsakodnevno varovanje in jih ne zavračati ter potiskati nazaj v nevarnost. Omenjeni komisariat tudi poudarja , da bi morale premožnejše države veliko bolj podpirati človekoljubne dejavnosti na področjih, ki so neposredno prizadeta zaradi beguncev in da večini beguncev gostoljubje največkrat nudijo prav najrevnejše države, kar daleč presega njihove skromne možnosti.
ZN o ukinitvi sankcij proti Iraku
05. 06. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov naj bi do konca meseca prevetril sankcije proti Iraku. Če bo mogoče, upajo celo na popolno ukinitev sankcij. Sankcije je mednarodna skupnost uvedla leta avgusta 1990. Do konca meseca naj bi se tako petnajstčlanski svet sestal trikrat tedensko. Novica je prišla po tem, ko se je svet odločil za podaljšanje programa "nafta za hrano", po katerem lahko Irak prodaja nafto v zameno za hrano, medicinsko pomoč in druge civilne potrebščine. Tokratno enomesečno podaljšanje je sprememba glede na dosedanja šestmesečna podlajšanja. Tako je Varnostni svet dobil nekaj časa da pregleda predlog takoimenovanih "pametnih sankcij", ki jih predlagata Velika Britanija in ZDA. Ti državi predlagata, da naj bi povečali nadzor nad potencialno vojaško opremo, popolnoma pa prenehali nadzorovati civilno opremo. Irak je ob odločitvi le enomesečnega podaljšanja programa "nafta za hrano" včeraj ukinil izvoz nafte. Države članice OPEC so ta del izpada nafte na svetovnem trgu že prevzele na svoja ramena. Države OPEC so se danes sestale na Dunaju, kjer bo prisoten tudi iraški naftni minister Taha Humud Musa.
Program Nafta za hrano še en mesec
01. 06. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je danes soglasno sprejel resolucijo, ki omogoča revizijo sankcij proti Iraku v roku enega meseca. Z resolucijo, ki so jo sprejeli tri dni pred iztekom veljavnosti tekočega dela programa, so izvajanje humanitarnega programa ZN nafta za hrano podaljšali le za mesec dni in ne za pol leta, kot je bilo v navadi doslej. Program nafta za hrano Iraku omogoča prodajo nafte pod nadzorom ZN, v zameno za to pa lahko kupuje hrano, zdravila ter nekatere druge civilne potrebščine.
Irak proti podaljšanju programa
01. 06. 2001 00.00
Irak je danes zavrnil podaljšanje izvajanja humanitarnega programa Združenih narodov nafta za hrano za mesec dni. Varnostni svet ZN je dogovor o tem dosegel sinoči, ustrezno resolucijo pa naj bi sprejeli danes, tri dni pred iztekom veljavnosti tekočega dela programa. VS ZN naj bi si tako zagotovil dodaten čas za razpravo o reformi sankcijskega režima proti Iraku. Kot je na današnjem srečanju z veleposlaniki Rusije, Kitajske in Tunizije v Bagdadu dejal podpredsednik iraške vlade in začasni zunanji minister Tarik Aziz, je takšen predlog nesprejemljiv zaradi zamisli o t.i. inteligentnih sankcijah, ki jih je Irak že zavrnil.
Irak zavrnil britanski predlog
22. 05. 2001 00.00
Irak je zavrnil britanski predlog o spremembi sankcijskega režima ZN proti Iraku. Kitajska in Rusija, ki veljata za glavni podpornici Iraka v Varnostnem svetu pa sta sporočili, da ni razlogov, da bi hiteli pri sprejemanju predloga, ki ga podpirajo tudi ZDA.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
VB predlaga omilitev sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija je predstavila osnutek resolucije, ki bi omilila sankcije proti Iraku, uvedene pred enajstimi leti, kmalu po invaziji na Kuvajt. Tako naj bi preklicali prepoved uvoza blaga, delno pa tudi civilnega letalskega prevoza. O predlogu naj bi Varnostni svet ZN razpravljal prihodnji teden. Predlog Velike Britanije naj bi podprle tudi Združene države Amerike, saj veliko kritikov opozarja, da sankcije niso bile učinkovite, ker so prizadele zgolj civilno prebivalstvo.
Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?
16. 04. 2001 00.00
Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.
Potonil tanker z nafto
15. 04. 2001 00.00
Pred severno obalo Združenih arabskih emiratov je v soboto potonil tanker s 3500 ton nafte iz Iraka, iz katerega že izteka nafta, je sporočila emiratska zvezna agencija za okolje.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Srečanje Arabske lige v Amanu
27. 03. 2001 00.00
V jordanski prestolnici Aman se je začelo vrhunsko srečanje predsednikov vlad in držav članic Arabske lige. Ob začetku zasedanje je egiptovski predsednik Hosni Mubarak pozval k večji podpori Palestincem in dejal, da bi moralo 22 arabskih držav na agresijo Izraelcev nad Palestincem odgovoriti solidarno, saj je mir pogoj za varnost in stabilnost držav.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Nasilje nad novinarji
19. 03. 2001 00.00
Leta 2000 je med opravljanjem dela po svetu umrlo 24 novinarjev, je navedeno v danes objavljenem sporočilu Odbora za zaščito novinarjev (CPJ). 16 jih je bilo ubitih, storilci pa so večinoma na prostosti, še zlasti v Rusiji in Kolumbiji, so še sporočili iz CPJ. V Kolumbiji so lani ubili 3 novinarje, tako da se je število ubitih novinarjev v tej državi v minulih desetih letih povzpelo na 34. Po tri novinarje so ubili še v Rusiji in v Sierri Leone.
Srečanja z Arafatom še ne bo
11. 03. 2001 00.00
Novi izraelski zunanji minister Šimon Peres je danes izrazil obžalovanje, da palestinski voditelj Jaser Arafat v sinočnjem govoru v Gazi ni izrecno pozval h končanju nasilja v regiji, in obenem ocenil, da je še prezgodaj, da bi se srečal z njim. Peres je vseeno priznal, da je v zadnjem času le prišlo do zmanjšanja terorističnih akcij.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Bagdad postavil pogoje za sodelovanje
28. 02. 2001 00.00
Uradni Bagdad je na pogovorih z ZN, ki so v ponedeljek in torek potekali v New Yorku, postavil pet pogojev za sodelovanje pri kakršnikoli pobudi v zvezi s sankcijami ZN proti Iraku. Po poročanju iraškega dnevnika As-Saura Bagdad med drugim zahteva ukinitev območij prepovedi letenja, popolno ukinitev embarga, oblikovanje demilitariziranega območja na Bližnjem vzhodu, vključno z Izraelom ter spoštovanje suverenosti Iraka in nevmešavanje v njegove notranje zadeve s strani ZDA.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Kitajska bo preučila ameriške očitke
27. 02. 2001 00.00
Kitajska je napovedala, da bo preučila ameriške očitke o morebitni kitajski pomoči Iraku. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Zhang Qiyue je danes v Pekingu zatrdila, da bo Kitajska začela preiskavo o zadevi. Ob tem je dodala, da je Kitajska "odgovorno in strogo" spoštovala resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
ZDA želijo pojasnilo
22. 02. 2001 00.00
ZDA so zaprosile Kitajsko, naj pojasni poročila o telekomunikacijskih projektih, ki jih Kitajska izvaja v Iraku. Ameriški časnik New York Times je namreč v sredo objavil trditve neimenovanih zaupnih virov iz ameriških obveščevalnih in obrambnih krogov, ki naj bi imeli zanesljive podatke o tem, da je Kitajska kršila embargo Združenih narodov in Iraku prodajala tehnologijo, s pomočjo katere je ta izpopolnil radarske sisteme. Zaradi teh posodobitev naj bi minuli teden prišlo do ameriško-britanskega bombardiranja, saj naj bi Iračani v zadnjem času vse natančneje merili na zavezniška letala.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Protiameriški protesti v Iraku
19. 02. 2001 00.00
Organiziranih demonstracij v Bagdadu, na katerih so sežigali ameriške, britanske pa tudi izraelske zastave, se je udeležilo več tisoč ljudi. Iračani so med krivce za petkov napad uvrstil tudi Kuvajt in Saudsko Arabijo, odkoder so poletela zavezniška letala. Ljudje zahtevajo maščevanje. Današnjih protestov se je udeležil tudi George Gallaway, član britanskega parlamenta, ki je na obisku v Bagdadu. Pred tem je v bolnišnici obiskal ranjence, žrtve petkovega napada.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Napad v bližini Bagdada
16. 02. 2001 00.00
Ameriška letala so prvič po koncu Zalivske vojne napadla cilje v neposredni bližini iraške prestolnice Bagdad. To naj bi se zgodilo zaradi iraškega kršenja prepovedi poletov nad varnostnim območjem na jugu Iraka. Televizijska mreža CNN je poročala, da so ameriška letala rakete izstrelila iz območja prepovedi poletov. Šest detonacij je bilo slišati v južnem delu prestolnice Bagdad. Sirene za zračni napad so se v Iraku oglasile ob 18.45 po srednjeevropskem času. Poročil o žrtvah še ni.
Dokumentarni filmi Agathe Christie
14. 02. 2001 00.00
Po Evropi potuje razstava, na kateri prvič predstavljajo kratke barvne dokumentarne filme, ki jih je od leta 1938 posnela mojstrica kriminalnega romana Agatha Christie (1890-1976). Britanska pisateljica je filme posnela na krajih arheoloških izkopanin v Siriji in Iraku, kjer je spremljala soproga, znanega arheologa Maxa Mallowana. Konzervator Britanskega muzeja, ki je pristojen za Bližnji vzhod, John Curtis, je povedal, da doslej ni bilo filmskih posnetkov o izkopaninah, ki jih je Christijeva posnela v Tel Braku in Šagar Bazarju v Siriji leta 1938 ter Nimrudu v Iraku med letoma 1952 in 1957. Filme je hranila družina Agathe Christie. Posnetki so pomembni, ker je pisateljica ujela predvsem vsakdanje življenje ljudi na teh območjih in ne toliko samih arheoloških izkopanin.
Društvo slovensko-kubanskega prijateljstva
06. 02. 2001 00.00
V Ljubljani je bil včeraj ustanovni sestanek Društva slovensko-kubanskega prijateljstva. Kot je dejal eden od pobudnikov, predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki se je minuli teden v Havani kot predstavnik DZ udeležil tretjega mednarodnega srečanja Globalizacija in problemi razvoja, je namen društva predvsem vzpostavitev kulturnih vezi. Jelinčič je sicer v DZ v prejšnjem mandatu vodil skupino prijateljstva s Kubo in je tudi v tem mandatu dal pobudo za ustanovitev take skupine. Kot je dejal, se je na centralnem komiteju komunistične partije Kube in na ministrstvu za zunanje zadeve pogovarjal o možnostih vzpostavitve političnih in gospodarskih odnosov med državama, pa tudi o vprašanju kubanskih dolgov do Slovenije. Sicer pa bo SNS s centralnim komitejem komunistične partije Kube verjetno podpisala dogovor, kar pomeni, da bo pot za gospodarsko sodelovanje odprta. "Kar smo naredili v ZR Jugoslaviji in Iraku, zdaj delamo na Kubi," je dejal Jelinčič.