Iraku
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Irak zavrnil resolucijo ZN
15. 01. 2001 00.00
Irak mednarodnim inšpektorjem ne bo dovolil ponovnega prihoda v državo. Iraške oblasti so tako dva dni pred deseto obletnico začetka Zalivske vojne, zavrnile resolucijo Združenih narodov, v kateri se je mednarodna skupnost zavezala, da bo ukinila sankcije proti Iraku, če bodo inšpektorjem dovolili pregledati sporne objekte. Mednarodna skupnost namreč sumi, da Irak še vedno izdeluje bojne strupe.
Bodo Miloševiča ulovili s Kobilico ali s Kobro?
12. 01. 2001 00.00
Najvplivnejši madžarski časnik Nepszabadsag, ki se sklicuje na vire v Beogradu, predstavlja dva scenarija aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. En načrt se imenuje "Kobilica", drugi pa "Kobra". Izbira operacije naj bi bila odvisna od okoliščin v danem trenutku. Časnik še piše, da se zakonski par Miloševć trenutno zadržuje v vili na Dedinju, varovala pa naj bi ju specialna enota policije. Kot predvideva Kobilica, naj bi Mloševića prijeli med enim izmed njegovih javnih nastopov v prihodnjih treh mesecih, načrt Kobra pa predvideva napad na Beli dvor. Medtem so tudi propadli poskusi, da bi Milošević dobil politični azil v tujini, med drugim v Libiji, Iraku, na Kubi, saj si ga tamkajšnji voditelji ne želijo za gosta. Milošević bi lahko emigriral v Severno Korejo, vendar pa tega ni želela njgova soproga Mirjana, še piše Nepszabadsag.
Holbrooke se poslavlja
12. 01. 2001 00.00
Na tiskovni konferenci v New Yorku se je od svojega položaja ameriškega veleposlanika pri ZN poslovil Richard Holbrooke. Na njej je spregovoril o svojem delu v ZN, kot največji in najtežji dosežek pa je označil uspešna pogajanja o novi lestvici prispevkov v proračun ZN, po kateri bodo ZDA plačevale manj, zaradi česar si je v začetku tega tedna prislužil aplavz v kongresu.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Proti orožju za množično uničevanje
09. 01. 2001 00.00
Ted Turner, ustanovitelj družbe CNN in podpredsednik družbe Time Warner, je v Washingtonu napovedal ustanovitev sklada za boj proti orožju za množično uničevanje, ki ga bo vodil skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem iz Georgije Samom Nunnom. Na leto bo Turner skladu z imenom "Pobuda proti jedrski grožnji" financiral vsaj 50 milijonov dolarjev, za različne projekte po vsem svetu, s poudarkom na osveščanju svetovne javnosti o nevarnosti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja.
Protestniki s paradižnikom nad Blaira
09. 01. 2001 00.00
Nasprotniki mednarodnih sankcij proti Iraku so v Bristolu britanskega premiera Tonyja Blaira v hrbet zadeli s paradižnikom. Blair se je sicer udeležil odprtja nekega kolidža. Protestniki so proti premieru metali tudi pomaranče in drugo sadje. Policija je po dogodku zaradi kršenja javnega reda in miru prijela dve ženski in moškega.
Irak razvija novo bombo?
24. 12. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je od svojih znanstvenikov zahteval, naj vnovič začnejo razvijati atomsko bombo, v današnji izdaji piše britanski časnik The Sunday Times, ki se sklicuje na iraškega političnega odpadnika Salmana Yassina Zweira. Zweir trdi, da naj bi atomsko bombo začeli vnovič razvijati avgusta leta 1998 oziroma štiri mesece pred izgonom inšpektorjev Združenih narodov iz države.
Afroameričan državni sekretar
16. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni predsednik ZDA George W. Bush je za položaj državnega sekretarja predlagal 63-letnega upokojenega generala Colina Powella, nekdanjega načelnika združenih poveljstev ameriške vojske. S tem se je v javno življenje vrnila ena izmed najbolj občudovanih ameriških osebnosti. Bush je svojo odločitev sporočil na novinarski konferenci na neki osnovni šoli v mestu Crawford v Texasu, kar je neke vrste poklon Powellu, ki že sedem let opravlja prostovoljno delo z otroki. "General Powell je ameriški junak, ameriški vzor in velika ameriška zgodba," je Bush dejal svojemu občinstvu. "Povabil sem ga, naj postane 65. ameriški državni sekretar. Njegova življenjska pot ga je pripravila na to, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki jih bo od njega zahteval ta položaj," je svojo odločitev pojasnil Bush.
Francosko letalo kršilo sankcije ZN
03. 12. 2000 00.00
V Bagdad je prispelo okrog 115 evropskih politikov, cerkvenih predstavnikov in članov nevladnih organizacij. Letalo je priletelo iz Pariza in hotelo "preveriti" sankcije ZN proti Iraku. Delegacija je pristala na bagdadskem letališču in se na ta način zoperstavila vladama ZDA in Velike Britanije, ki zahtevata, da mora vsak polet v Iran odobriti komisija za sankcije ZN. Vsaj deset dežel –
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
V Bagdadu prvo sirsko letalo po dvajsetih letih
08. 10. 2000 00.00
V Bagdadu je danes v okviru prizadevanj za ukinitev zračnega embarga proti Iraku pristalo sirsko letalo. To je prvo sirsko letalo v Iraku, potem ko sta Sirija in Irak leta 1980 prekinila diplomatske odnose, ki sta jih sicer pred tremi leti začela ponovno normalizirati, je poročala iraška tiskovna agencija INA.
V Iraku prepovedali kajenje na javnih mestih
27. 09. 2000 00.00
Iraške oblasti so sprejele številne ukrepe, s katerimi so prepovedale kajenje na javnih mestih ter oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov v medijih, je poročal iraški tednik Takrit. Iraške tobačne tovarne bodo morale poslej na škatlice cigaret tiskati opozorila o škodljivosti kajenja za zdravje. Zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, sprejet lani, predvideva kazni za kajenje na javnih mestih, kot na primer v šolah in bolnišnicah. Po ocenah strokovnjakov v Iraku kadi približno štiri milijone ljudi, kar predstavlja tretjino iraškega prebivalstva, starejšega od 15 let. Irak ima skupaj 22 milijonov prebivalcev. V Iraku letno prodajo milijardo škatlic cigaret, od tega 100 milijonov škatlic kljub sankcijam uvozijo, večino prek kurdskih območij na severu in prek meja s Turčijo in Iranom.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Povračilni letalski napad na Irak
03. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so včeraj letala NATO napadla nekaj ciljev v južnem Iraku in se varno vrnila v baze. "Napadi so odgovor na protiletalski ogenj Iračanov na letala koalicije, ki so delovala v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", so sporočili z ameriške centralne komande v letalski bazi Macdill na Floridi. Predstavniki ZDA so dejali, da je bil namen 'zmanjšati zmožnost Iraka, da bi ogrožal letala in pilote koalicijskih sil, ki kontrolirajo področje prepovedano za polete v Iraku. Zadnji tak napad se je zgodil 30. avgusta. Britanija je izjavila, da v sobotnih napadih niso sodelovala njena letala.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 17.23
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 00.00
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Zaradi embarga umrlo več kot milijon Iračanov
15. 07. 2000 18.51
Iraško ministrstvo za zdravstvo je danes sporočilo, da je zaradi mednarodnih sankcij, ki so jih uvedli proti Iraku leta 1990, doslej umrlo že skoraj 1,4 milijona Iračanov. Kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, ki ga je objavila iraška tiskovna agencija INA, se je ''število žrtev embarga do konca junija povzpelo na 1.359.717, predvsem otrok, mlajših od pet let''.
Napadalec ubil dva uslužbenca FAO
28. 06. 2000 16.34
Oborožen moški je danes vdrl v prostore Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Bagdadu in ubil dva zaposlena, Iračana in Somalca, ter ranil dva iraška državljana. Več kot dve uri je napadalec v prostorih zadrževal več kot 40 talcev, uslužbencev FAO, dokler niso iraške enote vdrle v poslopje, ga aretirale in osvobodile talce, so sporočili s sedeža FAO v Rimu. Iraške oblasti so napad potrdile, nadaljnjih podrobnosti o napadalcu pa niso želele posredovati.
Podaljšan program nafta za hrano
09. 06. 2000 09.25
Varnostni svet ZN je včeraj soglasno za pol leta podaljšal program nafta za hrano v Iraku. Gre za humanitarno pomoč za prebivalce te države, zoper katero mednarodne sankcije veljajo že deset let. Program vsebuje možnost menjave neomejenih količin nafte pod nadzorom ZN za nakup hrane, zdravil in drugih humanitarnih dobrin.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.
Vložili osnutke resolucij o človekovih pravicah
13. 04. 2000 11.34
Več članic ZN je sinoči objavilo svoj osnutek resolucije o kršitvah človekovih pravic, o katerih bo razpravljala Komisija za človekove pravice v Ženevi. ZDA so vložile osnutek, v katerem izražajo zaskrbljenost nad kršitvami človekovih pravic na Kitajskem, obenem pa pozdravile napredek države na področju gospodarstva, razvoja in prava. Portugalska je v imenu Evropske Unije vložila osnutek resolucije o Čečeniji, v kateri sprte strani poziva k takojšnjem prenehanju sovražnosti in začetku političnega dialoga.
Iran izpustil 500 vojnih ujetnikov
09. 04. 2000 16.45
Iran je davi izpustil 500 iraških vojnih ujetnikov iz časa iransko-iraške vojne, ki je trajala od 1980 do 1988. Kot je poročal teheranski radio, naj bi se v prihodnjih dneh v domovino vrnilo še 1500 iraških ujetnikov. Izpuščene ujetnike so iraškim oblastem na mejnem prehodu na zahodu Irana predali predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa.
Iran bo sodno ukrepal proti ZDA
05. 04. 2000 13.56
Iranski zunanji minister Kamal Harazi je na novinarski konferenci v Teheranu danes sporočil, da Iran načrtuje sodno ukrepanje proti ZDA zaradi ameriške podpore režimu šaha in Iraku med iransko-iraško vojno med letoma 1980 in 1988. ''Odločitev bomo sporočili ob primernem času,'' je poudaril Harazi po srečanju z danskim kolegom Nielsom Helvegom Petersenom.
ZDA in VB igrata svetovnega policaja?
05. 04. 2000 10.12
Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes obtožil Veliko Britanijo in ZDA, da z ignoriranjem drugih držav in >>igranjem svetovnega policaja<< spodbujata mednarodno zmešnjavo. Mandela je za britanski časopis Guardian povedal, da sta vladi obeh držav vojaško posredovali v Iraku in na Kosovu brez predhodnega posvetovanja z Varnostnim svetom Združenih narodov.
Ruski parlament za ukinitev sankcij proti Iraku
01. 04. 2000 13.13
Rusko zunanje ministrstvo je pozdravilo včerajšnjo odločitev Varnostnega sveta ZN o podvojitvi sredstev za obnovo iraške naftne infrastrukture, vendar pa meni, da je ukrep nezadosten, saj je Irak prizadela humanitarna katastrofa. VS ZN je včeraj izglasoval resolucijo, ki predvideva, da bo Irak odslej dobil 1,2 milijarde dolarjev letno za obnovo zastarelih naprav za črpanje nafte.