Iran
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Samomorilski napad na avtobus
22. 04. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih izraelske policije sta bili v današnjem samomorilskem napadu na avtobus v predmestju Tel Aviva, Kfar Saba, ubiti dve osebi, verjetno tudi napadalec, ranjenih pa je že več kot 40 oseb, od tega dve huje. Po podatkih policije je atentat izvedel samomorilski napadalec, ki je aktiviral eksploziv, pritrjen okoli svojega telesa, ko je bil med množico ljudi, ki je vstopala na avtobus. Do napada je prišlo le nekaj ur po vnovičnem srečanju izraelskih in palestinskih varnostnih strokovnjakov, na katerem naj bi dosegli napredek.
Moskva za konstruktiven dialog z ZDA
20. 04. 2001 00.00
Rusija se zavzema za "konstruktiven dialog" z ZDA glede vprašanja vzpostavitve protiraketnega ščita (NMD), obenem pa priznava "utemeljeno zaskrbljenost" Washingtona spričo varnostnih groženj s strani tretjih držav, je na današnji konferenci ob 10. obletnici ruske diplomacije dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Moskva je v zadnjem času nekoliko omilila stališče glede ameriških načrtov o NMD, s katerim naj bi se ZDA zaščitile pred morebitnimi napadi držav, ki jih Washington označuje kot "nepredvidljive". Gre za države, kot sta Severna Koreja in Iran. Sicer naj bi se Ivanov o tem vprašanju ter o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in v Afganistanu 18. maja v Washingtonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Iran z raketami nad Irak
19. 04. 2001 00.00
Iranska vlada je potrdila, da so iranske sile včeraj napadle oporišča glavnega iranskega opozicijskega gibanja na ozemlju Iraka. Iranski predstavnik v ZN Hadi Nedžad Hosejnan je v pismu Varnostnemu svetu ZN pojasnil, da je šlo za omejene operacije iranskih sil proti poveljstvu mudžahedinov na iraškem ozemlju in odgovor na napade teroristov. Po iraških informacijah sta v napadu življenje izgubila dva civilista in en pripadnik iranskega opozicijskega gibanja.
Trije mrtvi v letalskih napadih
16. 04. 2001 00.00
Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
EU za rešitev protokola iz Kjota
04. 04. 2001 00.00
Evropska unija je izrazila močno zaskrbljenost in razočaranje, ker ZDA vztrajajo pri odklonilnem stališču do mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe, hkrati pa zagotovila, da namerava boj za rešitev protokola nadaljevati. Negativno stališče Washingtona mednarodna prizadevanja močno otežuje, vendar je EU pripravljena prizadevanja nadaljevati, če bo potrebno, tudi brez ZDA, so zatrdili na Evropski komisiji.
Rusija in Iran bosta vojaško sodelovali
14. 03. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev in njegov iranski kolega Ali Šamhani sta se danes v Moskvi dogovorila, da bosta do poletja pripravila nov sporazum o vojaškem sodelovanju med državama. Vrednost rusko-iranskih oboroževalnih poslov ocenjujejo na okrog 300 milijonov ameriških dolarjev letno.
Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.
Srečanje Bohinca in Rahima
01. 03. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc in iranski veleposlanik v Sloveniji s sedežem na Dunaju Ebrahim Rahim Pur sta na srečanju v Ljubljani sprejela pobudi, da bi Slovenija in Iran sklenila sporazuma o vračanju oseb in o sodelovanju v boju proti mamilom, dogovorila pa sta se tudi za pripravo srečanja med slovenskim in iranskim ministrom za notranje zadeve.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Najnovejša tehnologija tudi v Slovenijo
11. 01. 2001 00.00
Ameriška vlada je že šestič od leta 1993 prevetrila omejitve, ki veljajo za izvoz visoko zmogljivih računalnikov in med drugim Slovenijo premaknila iz skupine 2 v skupino 1. V tej so države, ki lahko uvažajo visoko zmogljive ameriške računalnike brez omejitev, oz. brez poprejšnjega vladnega pregleda. Ameriška vlada pa ugotavlja še, da tehnološki razvoj krepko prehiteva uveljavljene nadzorne standarde in bo v kratkem kongresu priporočila, da jih popolnoma odpravi. Obstoječi standardi po katerih ameriška vlada omejuje izvoz visoko zmogljivih računalnikov temeljijo na "hardwareu", oz. na "milijonih teoretičnih operacijah na sekundo" (MTOPS). Obrambno ministrstvo ZDA je že leta 1999 ugotovilo, da so ti standardi zastareli, zato se bo potrebno osredotočiti na nadaljnji nadzor občutljive programske opreme, ki bi lahko v napačnih rokah ogrozila nacionalno varnost.
OPEC za zmanjšanje proizvodnje nafte
06. 01. 2001 00.00
Iran, tretji največji proizvajalec nafte, je napovedal, da se bo Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) na svojem rednem mesečnem zasedanju na Dunaju dogovorila za zmanjšanje proizvodnje nafte za 1,5 milijona sodčkov dnevno, je izjavil iranski predstavnik v organizaciji Husein Kazempur. OPEC je odločen zmanjšati proizvodnjo za najmanj 1,5 milijona sodčkov nafte dnevno. Ministrsko srečanje organizacije OPEC bo 17. januarja na Dunaju, na srečanju pa bodo preučili tržne pogoje in se odločili o politiki proizvodnje, je še dejal. OPEC bo imel 17. januarja na Dunaju srečanje naftnih ministrov, na katerem bodo pregledali tržne pogoje in se odločili o proizvodni politiki. Savdska Arabija, ki je največja svetovna proizvajalka nafte, pravi, da pričakuje strinjanje pri zmanjšanju proizvodnje za 1,5 milijona sodčkov dnevno. Kot je povedal kuvajtski naftni minister Sheik Saud Al Sabah, naj bi ga o konsenzu med članicami OPEC obvestil predsednik omenjene organizacije Ali Rodriguez. Kuvajtski minister je še izjavil, da naj bi bila ta številka do 2 milijona sodčkov na dna. Tudi iranski zunanji minister predvideva največ tolikšno zmanjšanje proizvodnje, spomladi pa najverjetneje ponovno zmanjšanje za enako številko.
Sprejet dogovor o vojaškem sodelovanju
28. 12. 2000 00.00
Iranska in ruska stran sta sporočili, da sta sprejeli dogovor o širšem vojaškem sodelovanju in preklicali veljavnost rusko-ameriškega sporazuma iz leta 1995, ki je prepovedoval Moskvi prodajo konvencionalnega orožja Iranu.
Iran uvedel vizume za državljane BiH
25. 12. 2000 00.00
Iran je uvedel vizume za državljane BiH. Gre za povračilni ukrep, saj je bosansko-hercegovska vlada za Irance uvedla vizume že v začetku decembra, da bi ilegalnim priseljencem iz Irana, ki želijo na Zahod, preprečila uporabo ozemlja BiH in še zlasti sarajevskega letališča. Državljani BiH bodo za potovanje v Iran vizume potrebovali od 1. januarja.
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Mladi Avstralci za knjigo rekordov
08. 12. 2000 00.00
Dva tedna po tem, ko je Iran v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo 2002 dosegel zmago kar z 19:0 in zabeležil rekord med članskimi reprezentancami, je absolutni rekord dosegla avstralska reprezentanca do 17 let. Avstralci so v kvalifikacijah za SP, ki bo v Trinidadu, premagali Samoo kar s 30:0. Z uspehom se bodo vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Novi svetovni rekorderji so v povprečju dosegli gol kar vsake tri minute.
Francosko letalo kršilo sankcije ZN
03. 12. 2000 00.00
V Bagdad je prispelo okrog 115 evropskih politikov, cerkvenih predstavnikov in članov nevladnih organizacij. Letalo je priletelo iz Pariza in hotelo "preveriti" sankcije ZN proti Iraku. Delegacija je pristala na bagdadskem letališču in se na ta način zoperstavila vladama ZDA in Velike Britanije, ki zahtevata, da mora vsak polet v Iran odobriti komisija za sankcije ZN. Vsaj deset dežel –
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Rusija in Iran o Afganistanu
26. 10. 2000 00.00
Danes sta imeli v tadžiški prestolnici Dušanbe posvetovanja o afganistanski krizi Rusija in Iran, državi, ki odločno nasprotujeta talibanskemu režimu v Afganistanu. Srečanja se je poleg ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in njegovega iranskega kolega Kamala Harazija udeležil tudi vodja afganistanske opozicije, general Masud. Po mnenju iranskega ministra lahko Rusija in Iran veliko prispevata k miru v Afganistanu.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Zasilni pristanki letal se kar vrstijo
26. 08. 2000 00.00
Letalo ameriške letalske družbe American Airlines s 172 potniki je moralo sinoči zasilno pristati v Kanadi. Letalo tipa boeing 767, ki je bilo na
Iran proti liberalnim novinarjem
13. 08. 2000 00.00
Iranske oblasti so znova aretirale novinarja, ki je bil sodelavec liberalnih medijev in blizu predsedniku države Mohamedu Hatamiju. Novinar Ibrahim Nabavi je bil urednik številnih liberalnih časopisov, ki so jih nato prepovedali. Njegovo aretacijo je odredilo novinarsko sodišče, potem ko je prejelo številne pritožbe zaradi Nabavijevih humorističnih člankov o iranskih konservativcih. Iranske pravosodne oblasti so začele aprila množično akcijo zoper liberalnejše medije, v okviru katere so doslej zaprle več 23 časnikov in aretirale več njihovih novinarjev.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Proti Izraelcem pa ne
26. 07. 2000 12.19
Iranski nogometaš Meheredad Minavand, član graškega Sturma, je zavrnil nastop na prvi tekmi drugega predkroga kvalifikacij za ligo prvakov, v kateri se bo Sturm v sredo, 26. julija, na domačem stadionu Arnolda Schwarzeneggerja pomeril z izraelskim Hapoelom iz Tel Aviva. Razlogi za njegovo odločitev naj bi bili politični, kaj več pa Minavand ni želel povedati. Najverjetneje Minavand ne bo zaigral tudi na povratni tekmi, ki bo 2. avgusta v Tel Avivu.
Cohen za izgradnjo protiraketnega ščita
26. 07. 2000 11.22
Ameriški obrambni minister William Cohen je včeraj na razpravi v odboru za oborožene sile v ameriškem senatu dejal, da se morajo ZDA zavarovati pred možnimi raketnimi napadi držav, kot sta Severna Koreja in Iran, in obenem poudaril, da za uresničitev načrtov o protiraketnem ščitu ZDA (NMD) potrebujejo podporo držav članic zveze NATO. Prav tako pa si ZDA ne želijo ustvariti novih problemov z Rusijo, je še dodal Cohen.