Iran
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Mladi Avstralci za knjigo rekordov
08. 12. 2000 00.00
Dva tedna po tem, ko je Iran v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo 2002 dosegel zmago kar z 19:0 in zabeležil rekord med članskimi reprezentancami, je absolutni rekord dosegla avstralska reprezentanca do 17 let. Avstralci so v kvalifikacijah za SP, ki bo v Trinidadu, premagali Samoo kar s 30:0. Z uspehom se bodo vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Novi svetovni rekorderji so v povprečju dosegli gol kar vsake tri minute.
Francosko letalo kršilo sankcije ZN
03. 12. 2000 00.00
V Bagdad je prispelo okrog 115 evropskih politikov, cerkvenih predstavnikov in članov nevladnih organizacij. Letalo je priletelo iz Pariza in hotelo "preveriti" sankcije ZN proti Iraku. Delegacija je pristala na bagdadskem letališču in se na ta način zoperstavila vladama ZDA in Velike Britanije, ki zahtevata, da mora vsak polet v Iran odobriti komisija za sankcije ZN. Vsaj deset dežel –
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Rusija in Iran o Afganistanu
26. 10. 2000 00.00
Danes sta imeli v tadžiški prestolnici Dušanbe posvetovanja o afganistanski krizi Rusija in Iran, državi, ki odločno nasprotujeta talibanskemu režimu v Afganistanu. Srečanja se je poleg ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in njegovega iranskega kolega Kamala Harazija udeležil tudi vodja afganistanske opozicije, general Masud. Po mnenju iranskega ministra lahko Rusija in Iran veliko prispevata k miru v Afganistanu.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Zasilni pristanki letal se kar vrstijo
26. 08. 2000 00.00
Letalo ameriške letalske družbe American Airlines s 172 potniki je moralo sinoči zasilno pristati v Kanadi. Letalo tipa boeing 767, ki je bilo na
Iran proti liberalnim novinarjem
13. 08. 2000 00.00
Iranske oblasti so znova aretirale novinarja, ki je bil sodelavec liberalnih medijev in blizu predsedniku države Mohamedu Hatamiju. Novinar Ibrahim Nabavi je bil urednik številnih liberalnih časopisov, ki so jih nato prepovedali. Njegovo aretacijo je odredilo novinarsko sodišče, potem ko je prejelo številne pritožbe zaradi Nabavijevih humorističnih člankov o iranskih konservativcih. Iranske pravosodne oblasti so začele aprila množično akcijo zoper liberalnejše medije, v okviru katere so doslej zaprle več 23 časnikov in aretirale več njihovih novinarjev.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Proti Izraelcem pa ne
26. 07. 2000 12.19
Iranski nogometaš Meheredad Minavand, član graškega Sturma, je zavrnil nastop na prvi tekmi drugega predkroga kvalifikacij za ligo prvakov, v kateri se bo Sturm v sredo, 26. julija, na domačem stadionu Arnolda Schwarzeneggerja pomeril z izraelskim Hapoelom iz Tel Aviva. Razlogi za njegovo odločitev naj bi bili politični, kaj več pa Minavand ni želel povedati. Najverjetneje Minavand ne bo zaigral tudi na povratni tekmi, ki bo 2. avgusta v Tel Avivu.
Cohen za izgradnjo protiraketnega ščita
26. 07. 2000 11.22
Ameriški obrambni minister William Cohen je včeraj na razpravi v odboru za oborožene sile v ameriškem senatu dejal, da se morajo ZDA zavarovati pred možnimi raketnimi napadi držav, kot sta Severna Koreja in Iran, in obenem poudaril, da za uresničitev načrtov o protiraketnem ščitu ZDA (NMD) potrebujejo podporo držav članic zveze NATO. Prav tako pa si ZDA ne želijo ustvariti novih problemov z Rusijo, je še dodal Cohen.
Iran preizkusil izstrelek srednjega dosega
18. 07. 2000 08.07
Iran je v soboto preizkusil izstrelek shahab-3, je poročala teheranska televizija. Po dveh letih je to drugi poskus orožja srednjega dosega, ki lahko doseže Izrael in ameriške enote v Savdski Arabiji. Zahodni vojaški strokovnjaki trdijo, da je prvi poskus leta 1998 spodletel; raketo naj bi nekaj sekund po izstrelitvi razneslo, Iran pa je takšno trditev večkrat zavrnil.
Dogovor o poteku morske meje
03. 07. 2000 08.46
Kuvajt in Saudova Arabija sta 2. julija dosegla dogovor o poteku morske meje na območju, izredno bogatem z nafto in zemeljskim plinom. S tem sta odprli vrata za rešitev naftnega spora z Iranom.Dogovor sta podpisala zunanja ministra obeh držav, in sicer drugi dan obiska saudskega princa prestolonaslednika Abdalaha ben Abdela Aziza v Kuvajtu. Državi sta minuli mesec začeli pogovore o poteku morske meje, potem ko je Iran začel vrtati na naftnem polju Dorra. Ta se namreč nahaja v spornih vodah, ki si jih med seboj delijo Saudova Arabija, Kuvajt in Iran. Slednji je nato zaradi protestov Kuvajta ustavil vrtanje ne omenjenem območju.
Konferenca o demokraciji v Varšavi
26. 06. 2000 16.36
V Varšavi se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca o demokraciji, ki se jo udeležujejo zunanji ministri in visoki predstavniki več kot stotih držav. Poljski zunanji minister Bronislaw Geremek je v nagovoru dejal, da je minilo 20 let, odkar je Poljska besedi solidarnost dala novo definicijo.
Prvi pogovori po 20 letih
22. 06. 2000 07.50
Iranska državna televizija je danes poročala o telefonskem pogovoru med iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem in njegovim egiptovskim kolegom Hosnijem Mubarakom. To je bil prvi neposredni pogovor voditeljev obeh držav po letu 1980, ko je Iran po obnovitvi islamske republike prekinil odnose z Egiptom.
Končuje se zasedanje skupine G-15
20. 06. 2000 10.39
V Kairu se danes končuje dvodnevno vrhunsko zasedanje 17 držav skupine držav v razvoju G-15. Vrha se udeležuje tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Na vrhu so včeraj razpravljali o odprtju svojih držav globalizaciji, odpisu zunanjih dolgov, privabljanju tujih vlagateljev, pospeševanju trgovine in sodelovanju vseh držav skupine.
Za Lockerbiejem naj bi stal Iran
04. 06. 2000 13.29
Iranski prebežnik Ahmad Behbahani je v pogovoru, ki naj bi ga danes objavila ameriška televizija CBS, zatrdil, da za bombnim napadom na letalo družbe PanAm, v katerem je leta 1988 nad škotskim mestom umrlo 259 ljudi, stoji Iran in ne Libija. Behbahani, ki ima trenutno zatočišče v Turčiji, je pojasnil, da je najmanj deset let koordiniral iranske teroristične akcije v tujini. Kot trdi, razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo, da je za napad nad Lockerbiejem odgovoren Iran.
Clinton prispel v Moskvo
03. 06. 2000 20.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je popoldne prispel v Moskvo na prvo vrhunsko srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, potem ko je bil slednji marca izvoljen za ruskega predsednika.
Iranski parlament na ustanovnem zasedanju
27. 05. 2000 13.54
Nov iranski parlament se je danes v Teheranu sestal na ustanovnem zasedanju. Na začetku zasedanja je iranski predsednik Mohamed Hatami pozval člane parlamenta, naj v tem mandatu delujejo v skladu z nacionalnimi interesi in ne z interesi posameznih političnih skupin.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.
Paulo Cuelho bo obiskal Iran
21. 05. 2000 12.20
Brazilski pisatelj uspešnic Paulo Coelho bo kot prvi nemuslimanski pisatelj po islamski revoluciji leta 1979 v torek obiskal Iran. Kulturno ministrstvo v Teheranu je namreč pisatelja povabilo na desetdnevni uradni obisk, je nedavno sporočila založba Diogenes v Zürichu.
Iran naj bi kmalu postal vesoljska država
17. 05. 2000 12.28
Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.
Okvirni sporazum glede gradnje
01. 05. 2000 08.47
Turčija, Azerbajdžan in Gruzija so se dogovorile o okvirnem sporazumu glede gradnje naftovoda od Bakuja v Kaspijskem morju do turškega pristanišča Ceyhan. Dogovor o tem so podpisali v Washingtonu v navzočnosti ameriške državne sekretarke Madeleine Albright.
Pogajanja o varnosti v senci spora
27. 04. 2000 12.37
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je v Washingtonu začel nov krog pogajanj o varnostnih vprašanjih med ZDA in Rusijo, o čemer se je pogovarjal s predsednikom Billom Clintonom in državno sekretarko Madeleine Albright ter republikanskim predsedniškim kandidatom Georgom Bushem mlajšim. Po srečanju z Albrightovo je Ivanov izjavil, da bi bila revizija pogodbe o prepovedi vzpostavitve sistema obrambe proti jedrskim izstrelkom (ABM) ''usodna napaka''. Napovedal je, da bo to vprašanje glavna točka pogovorov med Clintonom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, predvidenih za letošnji junij v Moskvi.
Začetek konference o neširjenju jedrskega orožja
25. 04. 2000 11.18
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začela konferenca, na kateri bodo predstavniki 187 držav do 19. maja govorili o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Iran izpustil 500 vojnih ujetnikov
09. 04. 2000 16.45
Iran je davi izpustil 500 iraških vojnih ujetnikov iz časa iransko-iraške vojne, ki je trajala od 1980 do 1988. Kot je poročal teheranski radio, naj bi se v prihodnjih dneh v domovino vrnilo še 1500 iraških ujetnikov. Izpuščene ujetnike so iraškim oblastem na mejnem prehodu na zahodu Irana predali predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa.
Iran bo sodno ukrepal proti ZDA
05. 04. 2000 13.56
Iranski zunanji minister Kamal Harazi je na novinarski konferenci v Teheranu danes sporočil, da Iran načrtuje sodno ukrepanje proti ZDA zaradi ameriške podpore režimu šaha in Iraku med iransko-iraško vojno med letoma 1980 in 1988. ''Odločitev bomo sporočili ob primernem času,'' je poudaril Harazi po srečanju z danskim kolegom Nielsom Helvegom Petersenom.