Kritike

Ostanov 36. dan gladovne stavke
14. 11. 2000 00.00
Na gladovni protest višjega profesorja Iztoka Ostana s portoroške fakultete za pomorstvo in promet (FPP) se je odzvalo tudi Obalno društvo pedagoških delavcev. Na dekana FPP Stojana Petelina in člane Senata FPP so naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj poiščejo ustrezno pravno možnost in v najkrajšem času ugodijo začetnima zahtevama Iztoka Ostana. Obalno društvo pedagoških delavcev je svojo zahtevo utemeljilo s strokovno zavestjo pedagoških delavcev, so zapisali v pismu. Naslovnike pozivajo predvsem v imenu humanih načel, da storijo vse za zaščito človekovega življenja.

Osuplost filmskih režiserjev
11. 11. 2000 00.00
Filmski režiserji Janez Burger, Boštjan Hladnik, Miha Hočevar, Andrej Košak, Damjan Kozole, Metod Pevec in Igor Šterk ter scenarist Jan Cvitkovič so v odprtem pismu izrazili svojo osuplost ob novici, da žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) za nominacijo oskar za najboljši celovečerni film v tujem jeziku za leto 2000 letos zopet ni izbrala slovenskega kandidata.

Evropska komisija potrjuje poročila
08. 11. 2000 00.00
V Bruslju se je davi sestala Evropska komisija, ki bo na današnjem zasedanju sprejela redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v EU ter dokument, v katerem bo začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Slednji po vsej verjetnosti ne bo vseboval jasnejših datumov za izvedbo širitve. Kot kaže, bo komisija zgolj ponovila oceno, ki jo je podala ob objavi lanskih poročil o napredku: z najbolj pripravljenimi kandidatkami bi se pogajanja o članstvu lahko končala v letu 2002.

Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.

Iztekanje predvolilne kampanje
29. 10. 2000 00.00
Ameriška predsedniška predvolilna kampanja se počasi izteka, pri čemer oba kandidata vlagata zadnje napore za zmago, tekma pa ostaja zelo izenačena. Medtem ko demokrat Al Gore in republikanec George Bush mlajši krožita po zveznih državah, v katerih noben nima odločilne podpore, pa njuni privrženci skušajo pomagati na svoj način. Republikanska kampanja se je odločila celo, da objavlja oglase v prid kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, katerega stališča tekmujejo z Gorovimi na levi strani političnega spektra, kar pomeni izgubljen glas za Gora oziroma pridobljen glas za Busha. Večina nacionalnih anket daje prednost Bushu, za kar pa demokrati zdaj krivijo Ralpha Naderja in pravijo, da glas zanj pomeni glas za Busha.

Hrvaški selektor Blaževič odstopil
23. 10. 2000 00.00
Selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Blaževič je odstopil s položaja. V pogovoru za državni radijo je povedal, da več ne prenese stalnega medijskega pritiska nanj, zato se v veselje mnogim in na svoje zdravje umika s položaja selektorja.

Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.

Končan tretji vrh EU-ja
21. 10. 2000 00.00
V Seulu se je končal tretji vrh EU-ja in Azije, ki je minil predvsem v znamenju približevanja med Severno in Južno Korejo.

Odgovor Bajuka na Kučanove kritike
07. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na njegove ponedeljkove javne kritike glede dveh pisem, ki jih je poslal Komisiji za demokracijo skozi pravo pri SE oz. t.i. Beneški komisiji. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnenje omenjene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala njen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove.

Težave slovenskega javnega mnenja
06. 10. 2000 00.00
Po nenadni prekinitvi sodelovanja s Toševo in nato še Ninamediino raziskovalno skupino se je nezadovoljstvo nad javnomnenjskimi anketami v vladnem uradu za informiranje le stopnjevalo. Danes so zato za leto dni najeli storitve Zavoda za oživitev civilne družbe. Ta sicer ne bo opravljal anket. Za 4,2 milijona tolarjev pa bo spremljal objavljene ankete in preverjal njihovo veljavnost, zanesljivost in nepristranskost.

Porno film potuje po svetu
05. 10. 2000 00.00
Slovenski Porno film režiserja Damjana Kozoleta bo slovensko premiero doživel 18. oktobra v Ljubljani, medtem pa uspešno potuje po mednarodnih festivalih. Film je povsod naletel na odlične odzive občinstva in kritike. Po predstavitvi na festivalu v portugalski Figueiri da Foz se je Porno film preselil v švedsko Umeo, od tam pa na največji azijski festival v Pusanu v Južni Koreji. Povabljen je tudi na največji južnoameriški festival v brazilski Sao Paulo. Eddie Cockrell, kritik ameriškega Varietyja, enega najpomembnejših filmskih časopisov na svetu, je v kritiki po festivalu v Karlovyh Varyh o delu Porno film zapisal, da je "prijazen, luciden in v pravem času narejen hvalospev človeškim slabostim". Po oceni kritika bo prikazovanje na mednarodnih festivalih filmu zagotovilo občinstvo širom sveta, "vročica" pa je zagotovljena tudi pri distribuciji, saj bodo gledalci presenečeni nad smehom, ki ga izzivajo resni obrazi igralcev, zato gole kože v filmu ne bodo pogrešali. Kot je sporočil producent Kozoletovega filma Danijel Hočevar, se bo ekipa filma v prihodnjih dneh predstavila v večjih slovenskih mestih, kjer bodo organizirane premiere, torej v Mariboru, Celju, Novem mestu, Kranju, Velenju, Slovenj Gradcu in Portorožu. Hočevar še sporoča, da je zanimanje za film pokazala ameriška distribucijska hiša Samuel Goldwyn Films, ki jo zanima odkup Porno filma za ameriško tržišče. Beograjski distributer Vans film ga je že odkupil za jugoslovansko tržišče, tečejo pa tudi dogovori za prodajo filma v Singapur.

Upor ravnateljev osnovnih šol
20. 09. 2000 00.00
Združenje ravnateljev osnovnih šol Slovenije je danes izreklo javen protest zoper šolskega ministra Lovra Šturma in njegove ožje sodelavce. Moti jih predvsem njegovo politično vmešavanje pri imenovanju ravnateljev, neupoštevanje poročil Zavoda za šolstvo in razpustitev Nacionalne evalvacijske komisije. Ravnatelji grozijo, da ne bodo izvajali nekaterih dejavnosti, ki jih minister zahteva.

Konec sodelovanja Barenboim-Langhoff
17. 09. 2000 00.00
Umetniški vodja in dirigent orkestra berlinske državne opere, Izraelec Daniel Baremboim je končal sodelovanje z nemškim režiserjem Thomasom Langhoffom. Umetnika sta od lani sodelovala na Festivalu Mozart v Berlinu. Opero Cosi fan tutte, ki naj bi jo premierno izvedli 1. junija prihodnje leto, bo torej režirala nova ekipa, Barenboim pa bo obdržal taktirko.

V Scali stojišča nadomestili s sedeži
15. 09. 2000 00.00
V milanski operni hiši La Scala so stojišča nadomestili s sedeži, kar pa je izzvalo negodovanje ljubiteljev opere, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili z metanjem gledaliških listov z balkonov in protestiranjem pred zgradbo. Uprava La Scale je jeznim ljubiteljem operne umetnosti ponudila nadomestilo - 139 sedišč bo veljala cena, ki so jo pred tem računali za stojišča. Vrste protestnikov so pred prvo predstavo letošnje sezone, opero La Boheme, pred zgradbo protestirale s svečami. To je bila tudi prva predstava, potem ko je vodstvo opere sporočilo, da namerava zamenjati 160 - 200 stojišč z oštevilčenimi sedeži. Tiskovni predstavnik operne hiše Paolo Soraci je dejal, da sedeži v zadnji vrsti ne omogočajo dobre vidljivosti, vendar jih morajo zaradi italijanskih požarnih varnostnih predpisov vgraditi. Obiskovalci, ki ponavadi opere spremljajo s stojišč, veljajo za najbolj vnete operne oboževalce in najboljše kritike. Običajno so tudi po več ur čakali na karte za stojišča, ki so stale približno 10.000-20.000 lir (5-9 ameriških dolarjev). Najdražje karte za premierne predstave stanejo namreč tudi do 1500 ameriških dolarjev.

Verheugen proti referendumu o širitvi EU
14. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen se je izrecno izrekel proti referendumu o širitvi EU na Vzhod. V takšnem primeru bi šlo za "nekakšno lepotno tekmovanje", projekt širitve na Vzhod pa bi bil "zelo čustveno obremenjen" in "poln predsodkov", je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Rheinischen Post dejal Verheugen.

Dobitnik kristala Vilenice Istvan Voeroes
09. 09. 2000 00.00
Dvorišče gradu v Štanjelu je bilo opoldne prizorišče tradicionalne literarne matineje v okviru vileniških prireditev in podelitve kristala Vilenice, ki kot priznanje kolegov - pesnikov za najboljši prispevek v zborniku velja za "malo vileniško nagrado". Dobitnik kristala je madžarski pesnik in prevajalec iz češčine Istvan Voeroes (1964), od konca 80. let naprej avtor petih pomembnejših zbirk, tudi pisec kratkih zgodb in esejev. Štanjelska matineja je bila tudi priložnost za predstavitev slovenskega prevoda romana Najožja domovina, dela lanskoletne nagrajenke Vilenice Erice Pedretti. Knjigo v prevodu Anje Uršič je izdala Cankarjeva založba.

Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.

Sodelovanje IMF in Svetovne banke
07. 09. 2000 00.00
Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama

Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.

Zaradi napak na pnevmatikah domnevno umrlo 88 ljudi
01. 09. 2000 00.00
Ameriška Nacionalna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je doslej prejela že 1400 pritožb in poročil o 88 smrtnih primerih ter 250 primerih poškodb, povezanih z napakami na avtomobilskih pnevmatikah proizvajalca Bridgestone/Firestone. Podjetje je 9. avgusta umaknilo iz prodaje na ameriškem trgu 6,5 milijona avtomobilskih pnevmatik modelov AT, ATX in ATX II, a to je bilo šele tri mesece po začetku preiskave NHTSA in devet mesecev potem, ko je proizvajalec avtomobilov Ford začel z menjavo omenjenih modelov pnevmatik v tujini. Ameriški kongres bo prihodnji teden začel z zaslišanji vodilnih pri obeh podjetij in skušal ugotoviti, ali so vedeli, da prodajajo smrtno nevarne izdelke.

Italijanska vlada želi privatizirati RAI
31. 08. 2000 00.00
Italijanski premier Giuliano Amato je napovedal privatizacijo državne televizije RAI, poroča danes italijanski tisk in dodaja, da je napoved sprožila številne kritike v vladni koaliciji. Predvsem zeleni, komunisti in del Levih demokratov želijo ohraniti javni nadzor nad tremi postajami italijanske radiotelevizije.

Macaulay Culkin se je razšel z ženo
09. 08. 2000 00.00
Macaulay Culkin, danes 19-letni zvezdnik filma Sam doma iz začetka devetdesetih let, se je po dveh letih zakona razšel z ženo, so poročali ameriški mediji. Kot navaja dnevnik New York Post, je njegov tiskovni predstavnik Paul Bloch dejal, da je ločitev Culkina in njegove žene, 20-letne igralke Rachel Miner, začasna. Po njegovih besedah sta se razšla prijateljsko in ostajata najboljša prijatelja na svetu. Par se je poročil junija 1998. Ločitev je zadnje med številnimi razočaranji v življenju mladega igralca. Njegova igralska kariera je začela propadati, ko so se njegovi starši prepirali za skrbništvo, ko je bil še mladoleten. Po izrednem uspehu filma Sam doma je Culkin požel kritike za vloge, ki jih je odigral v nekaj komercialno neuspešnih filmih.

Kdo je ''worker bee''?
07. 08. 2000 00.00
Oseba, ki se skriva pod psevdonimom "worker bee", je nekaj tednov pred uradnim izidom Applovega dvo-procesorskega PowerMaca in nove miške na straneh GeoCities-a objavil slike teh dveh novih proizvodov. Apple je od Yahooja, lastnika GeoCities-a zahteval podatke o tej osebi in ker jih podjetje ni hotelo izročiti, je vse skupaj prišlo na sodišče, to pa je izdalo odredbo, po kateri mora Yahoo te podatke pokazati.

Izpustili še zadnjih 86 severnoirskih teroristov
28. 07. 2000 12.42
Na Severnem Irskem so danes izpustili zadnjo skupino severnoirskih teroristov v skladu s severnoirskim mirovnim sporazumom iz leta 1998. Iz najstrožje varovanega zapora Maze blizu Belfasta v grofiji Antrim so namreč izpustili še zadnjo skupino 86 katoliških in protestantskih teroristov. Po izpustitvi te zadnje skupine je zapor Maze tik pred zaprtjem. V tem najbolj znanem zaporu na Severnem Irskem, ki so ga zgradili za 1700 zapornikov, je namreč ostalo samo še 15 zapornikov in 800 paznikov. Te zapornike naj bi kmalu prepeljali v druge zapore. V skladu s tem ključnim določilom mirovnega sporazuma so skupno izpustili 428 obsojenih teroristov obeh strani. Njihova izpustitev je naletela na ostre kritike svojcev žrtev terorizma. Med drugim so namreč izpustili tudi 31-letnega Jamesa McArdla, ki je leta 1996 v Londonu sprožil bombo, v eksploziji katere sta umrli dve osebi. Obsojen je bil na 25-letno zaporno kazen, za rešetkami pa je presedel tri leta. Izpustili so tudi 32-letnega Michaela Carahera, ki je s strelnim daljnogledom ustrelil najmanj sedem britanskih vojakov in bil obsojen na 105 let zapora.

Filoktet na festivalu Mittelfest
24. 07. 2000 09.13
Filozofsko-politična drama Filoktet avtorja Heinerja Muellerja v režiji Eduarda Milerja je včeraj gostovala na znanem gledališkem festivalu Mittelfest v Čedadu v sosednji Italiji.

Umrl španski pesnik Jose Angel Valente
20. 07. 2000 20.22
V Švici je v starosti 71 let umrl eden najpomembnejših španskih pesnikov Jose Angel Valente. Valentejeva družina je iz njegovega rojstnega kraja Ornense na severuzahodu Španije sporočila, da je pesnik umrl v bolnišnici v Ženevi zaradi raka. Valente je prejel številne nagrade za literaturo - md drugim tudi ugledno Nagrado princa iz Asturije za literaturo (1988), nacionalno Nagrado za poezijo (1996) in nagrado Kraljice Sofije za iberoameriške pesmi (1998). Objavil je več kot 20 pesniških zbirk in številna besedila v prozi. Svojo prvo pesem, ki je navdušila literarne kritike, je objavil leta 1947, ko je bil star 18 let.

Letalska nesreča v Indiji
18. 07. 2000 09.00
V včerajšnji hudi letalski nesreči blizu mesta Patna v Indiji je umrlo 56 ljudi, šest pa jih je preživelo. Letalo indijske državne letalske družbe je zaradi napake na enem od motorjev padlo na stanovanjsko hišo, pri tem pa je umrlo še šest stanovalcev.

Ante Jelavić znova izbran
15. 07. 2000 18.42
Ante Jelavić, dosedanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v Bosni in Hercegovini, je bil na šestem kongresu stranke v Sarajevu znova izbran na tem položaju. Stranka je tudi prvič sprejela odločitev, da se opraviči za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH storili Hrvati. Osnutek izjave o tem naj bi sprejeli še danes.

Soprog monaške princese se opravičuje
03. 07. 2000 10.02
Soprog monaške princese Caroline, hannovrski princ Ernst August, se je z oglasom čez celo stran v turškem časopisu Hurriyet opravičil za uriniranje na turški paviljon na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru. Prince je še minuli teden za konservativni nemški časnik Frankfurter Algemeine Zeitung zanikal lulanje na zid turškega paviljona. Priznal je sicer, da se je olajšal, ''vendar nikakor ne na turško zemljo''. V oglasu v turškem časopisu pa je zapisal: ''Moja dolžnost je, da turški javnosti povem, da uriniranje med obiskom Expa 2000 ni bilo zavestno dejanje. Skupaj z družino želim z vsem srcem izraziti svoje navdušenje in prijateljstvo do turške kulture in naroda.'' V Turčiji so se z ogorčenjem odzvali na poročanje tabloida Bild, najbolj branega časopisa v Nemčiji, ki je objavil tudi sporne fotografije. Te so nato preplavile turške časopise. Ostre kritike so deževale tudi iz nemških uradnih političnih krogov.

30. mednarodni festival komorne glasbe
25. 06. 2000 12.04
V okviru 30. mednarodnega festivala komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah bo drevi ob 20.30 igral Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s solistko, flavtistko Ireno Grafenauer.