Meje
Prijeli 72 tujih državljanov
22. 10. 2000 00.00
Policisti murskosoboške policijske uprave so preteklo noč prijeli 70 tujcev, ki so ilegalno prestopili slovensko mejo, zaradi neizpolnjenih pogojev pa so na mejnih prehodih na območju omenjene policijske uprave zavrnili 23 tujcev. Dva tuja državljana pa so ponoči prijeli tudi ilirskobistriški policisti.
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
Nemiri na palestinskih ozemljih
20. 10. 2000 00.00
Po palestinskih podatkih je izraelska vojska na Zahodnem bregu in območju Gaze danes ustrelila šest Palestincev, prek 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi pet izraelskih vojakov. Od začetka spopadov 28. septembra je število smrtnih žrtev naraslo na 120. Izraelci in Palestinci se medsebojno obtožujejo, da ne spoštujejo dogovora iz Šarm el Šejka. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je poudaril, da palestinske oblasti niso dovolj poskrbele za ustavitev nasilja, Palestinci pa trdijo, da izraelska stran ni odpravila zapor palestinskih ozemelj. Pooblaščenec Palestinske osvobodilne organizacije za Jeruzalem, Feisal Huseini, je izraelskemu premieru Ehudu Baraku očital, da je ustvaril najslabše možne pogoje za boljše odnose med stranema. V dogovoru iz Šarm el Šejka je Izrael obljubil, da bo umaknil svoje enote z avtonomnih palestinskih ozemelj ter znova odprl meje, ceste in letališče v Gazi. Palestinska stran se je obvezala, da bo ustavila nemire.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Gladina Rena se znižuje
16. 10. 2000 00.00
Gladina Rena se je v noči na ponedeljek v švicarskem kantonu Valais vnovič začela zniževati, potem ko je v poplavah in pod plazovi blata minuli konec tedna izginilo petnajst ljudi, ena oseba pa je umrla, so danes sporočile lokalne oblasti. Poleg tega je v nižinah tudi prenehalo deževati, v višjih legah pa je dež nadomestil sneg. Izboljšanje vremenskih razmer naj bi omogočilo nadaljevanje iskanja v vaseh Gondo ter v masivu Simplon v bližini meje z Italijo, kjer še vedno pogrešajo 13 ljudi.
Avstrija nadaljuje z blokadami
14. 10. 2000 00.00
Nasprotniki češke jedrske elektrarne Temelin že od sinoči vztrajajo z zaporami treh mejnih prehodov s Češko. Številni traktorji in tovornjaki popolnoma onemogočajo prehod meje, zato se na Češkem zaradi teh demonstracij že pojavljajo povračilni ukrepi proti Avstriji.
Geoplin bo vnovčil del tožbe proti državi
13. 10. 2000 00.00
Geoplin je danes na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov že letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992. Celoten znesek tožbe danes znaša 5,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz omenjene plinske družbe. Kot so dodali, bodo v naslednjih dneh natančno preučili nastale razmere in predvidoma konec prihodnjega tedna skupaj z nadzornim svetom natančneje obvestili javnost o potrebnih ukrepih, da bi zagotovili nadaljnjo oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom v prihajajoči zimski sezoni.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Zaprli več mejnih prehodov med Avstrijo in Češko
11. 10. 2000 00.00
Avstrijski nasprotniki jedrske energije so danes ponovno zaprli več mejnih prehodov s Češko zaradi začetka obratovanja
Grytzku Mascioniju podelili Schillerjevo nagrado
08. 10. 2000 00.00
Švicarskemu pisatelju Grytzku Mascioniju so včeraj podelili Schillerjevo nagrado, ki velja za najboj ugledno švicarsko književno nagrado. Sklad Friedricha Schillerja se je s tem poklonil "virtuoznemu pisatelju, ki prestopa jezikovne in miselne meje", je odločitev utemeljila žirija. Nagrado v vrednosti 30.000 švicarskih frankov podeljujejo vsakih štiri do šest let, med drugim pa sta jo prejela tudi Friedrich Duerrenmatt in Max Frisch. Žirija je Mascionija, ki je odrastel v italijanskogovorečem delu švicarskega kantona Graubuenden, nagradila kot predstavnika italijanske manjšine. Mascioni je bralcem drugod v Švici malo znan, saj so njegova dela prevajana le v manjšem obsegu. Mascioni že od svojega 17. leta objavlja pesmi, romane, eseje, drame ter piše scenarije, poleg tega pa prevaja tudi iz slovenščine, retoromanščine in starogrškega jezika. Med njegova najpomembnejša dela sodijo pesniški zbirki "I passeri di Horkheimer" (1969) in "La vanita di scrivere" (1992), romana "Carta d'autunno" (1973) in "La notte di Apollo" (1990) ter biografija Saffo (1981). Mascioni je bil rojen 1. decembra 1936 v italijanskem mestu Villa di Tirano.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
SISPA kritično o sklepu vlade
06. 10. 2000 00.00
Združenje ponudnikov internet storitev Slovenije (SISPA), ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenija (GZS), je v današnji izjavi za javnost izrazilo zaskrbljenost zaradi sklepa vlade zoper enega svojih članov, javnega zavoda Arnes, ki zagotavlja internet v raziskovalnem in akademskem okolju. Kot menijo na združenju, sklep vlade predstavlja grobo vmešavanje v delo in samostojnost omenjenega zavoda, prepričani pa so, da sme vlada vplivati na delo zavoda le pri izboru članov upravnega odbora.
Spomenik generalu Maistru pred MORS
06. 10. 2000 00.00
Danes so na slovesnosti pred stavbo obrambnega ministrstva odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da je Maister ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti, zaradi česar je vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Po njegovih besedah je Maister dobil nalogo, da organizira vojaško obrambo in zavarovanje slovenskih strateških interesov, ta dogodek pa lahko štejemo kot glavno politično odločitev za ustanovitev Slovenske vojske za obrambo severne meje in novo nastajajoče slovenske države. Spomenik je delo akademskega kiparja Boštjana Putriha.
Avstrijski protestniki ponovno blokirali češko mejo
06. 10. 2000 00.00
Avstrijski protestniki, ki nasprotujejo začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, so danes s traktorji in tovornjaki blokirali mejne prehode med Avstrijo in Češko. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je včeraj pozvala češke oblasti, naj preložijo zagon nuklearke Temelin.
Knjižne prvenke treh pisateljic
04. 10. 2000 00.00
Knjige - prvenke Jasne Furlan, Danile Žorž in Eve Škofič Maurer, ki jih je izdala Založba Karantanija, imajo vsaka svojo preteklost in zgodbo. Storžek, zbirka zgodbic izpod peresa komaj 12-letne Jasne Furlan iz Lokavca pri Ajdovščini, je spodbudila založbo k akciji zbiranja in izdajanja knjig mladostnikov. Nov pisateljski korak študentke Danile Žorž, v krogih kolegov znane po zanimivih enodejankah, je kriminalka z znanstvenofantastično vsebino in naslovom Poskus. Meje svojega dosedanjega ustvarjanja presega tudi Eva Škofič Maurer, klovnesa, igralka in režiserka, ki je v fantazijskih zgodbicah v knjigi Črkolada popisala, kako so pravzaprav nastale črke naše abecede.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
Podpis sporazuma o sodelovanju
24. 09. 2000 00.00
Pri brodu na reki Muri med Hotizo in Svetim Martinom na Muri so županih hrvaških občin Sveti Martin, Mursko Središče in Podturen ter slovenskih Lendava in Turnišče podpisali sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, v kulturi, turizmu, športu, lovu in ribolovu. Sporazum med drugim predvideva tudi prosto gibanje prebivalcev obeh držav na območju narodnega parka Mura na obeh straneh reke z osebno izkaznico. Formalno bi sporazum sicer veljal le, če bi ga potrdili vladi oziroma parlamenta obeh držav, kot tak pa pomeni poziv oblastem obeh držav, da prisluhnejo prebivalcem ob meji, rešijo težave in jim omogočijo prijaznejše življenje.
Predstavili so se paraolimpijci
22. 09. 2000 00.00
Na odhod na svojo olimpijado se že pripravljajo para olimpijci. Športnike, ki bodo Slovenijo zastopali na teh igrah, so dopoldne predstavili na Rogli. Na 11. para-olimpijskih igrah, ki bodo od 18. do 29. oktobra v Sydneyju, bo letos nastopalo več kot 4000 invalidov iz 127 držav. Dva tedna pred odhodom na največje tekmovanje za športnike invalide, paraolimpijske igre v Sydneyju, se je slovenska paraolimpijska reprezentanca predstavila na Rogli. V Sydney, kjer se bodo paraolimpijske igre začele 18. oktobra, bo odpotovalo 17 slovenskih športnikov invalidov ter devet spremljevalcev.
Ob prvi petletki novogoriške Politehnike
22. 09. 2000 00.00
Novogoriška Politehnika, znanstveno-izobraževalna ustanova, ki je leta 1995
Iz muzeja v Poznanju ukradli Monetovo sliko
21. 09. 2000 00.00
Iz Poljskega narodnega muzeja v Poznanju na zahodu Poljske so neznanci ukradli sliko znanega francoskega impresionista Clauda Moneta z naslovom Obala v Pourvillu. Sliko, ki meri 60 krat 73 centimetrov, so tatovi vzeli iz okvirja in jo zamenjali s ponaredkom, je poročala poljska tiskovna agencija PAP. Policija še preiskuje, kdaj se je zgodila tatvina, poostreno pa bodo nadzorovali vse meje, da bi preprečili, da bi Monetovo delo pretihotapili iz države, je povedal predstavnik muzeja. Vrednost edine Monetove slike na Poljskem strokovnjaki ocenjujejo na milijon ameriških dolarjev (244,46 milijona tolarjev).
Za zlato uro se poteguje 72 oglaševalskih akcij
19. 09. 2000 00.00
Organizatorji na letošnjem Zlatem bobnu pričakujejo več kot 1200 del v konkurenci festivala in več kot 1000 udeležencev iz 30 držav. Prijavljenih je 78 akcij iz 25 držav, kar je za 42 odstotkov več kot lani. Poleg tistih iz novoevropskih držav, so prijavljene tudi oglaševalske akcije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Francije. Tekmovanje za najbolj kreativne oglaševalske akcije, ki je edinstveno v svetu, je letos prestopilo meje nove Evrope in se v njem lahko pomerijo kreativci iz vsega sveta. Kreativni direktorji 24 ali 32 najboljših akcij, (o tem bo obločila žirija) bodo na Zlatem bobnu v živo predstavili strategijo, elemente in rezultate akcij. Dvanajst kreativnih direktorjev dvanajstih najboljših oglaševalskih akcij pa bo nagrajenih z zlatimi urami Omega. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki s svojo udeležbo in s podelitvijo najvišje nagrade za agencijo leta, na Zlatem bobnu vsako leto izreče priznanje novoevropskim kreativcem, letos razpisuje posebno nagrado za vse udeležence festivala. Nagrado bo predsednik podelil na zaključni slovesnosti. Razpis in dodatne informacije bodo udeležencem na voljo v Avditoriju Portorož. Žirija za Internet je dobila novega člana. Richard Mellor, ustanovitelj in kerativni direktor podjeta Hyperactive bo nadomestil Lewisa Blackwella, ki se festivala zaradi neodložljivih obveznosti v ZDA žal ne more udeležiti. Mellor velja za enega najbolj uspešnih kreativnih direktorjev na področju novih medijev.
Milošević gre v Črno goro
18. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo v sredo v kraju Berane v Črni gori pripravil predvolilno zborovanje, je danes napovedal jugoslovanski premier Momir Bulatović. Predsedniških in parlamentarnih volitev, ki bodo v ZRJ potekale prihodnjo nedeljo, 24. septembra, se sicer črnogorske vladne stranke ne bodo udeležile, na volitvah pa bodo nastopile črnogorske prosrbske opozicijske stranke. To bo prvi Miloševićev obisk v Črni gori po njegovi izvolitvi na položaj predsednika ZRJ julija 1997.
V Sloveniji vse več ilegalcev
17. 09. 2000 00.00
V Sloveniji smo v zadnjem času priča pravemu navalu beguncev. Samo v Pomurju so v osmih mesecih letošnjega leta policisti prijeli kar štiri tisoč prebežnikov. Ljudem so se prestradani in prezebli reveži na poti v obljubljeno deželo predvsem smilili, po vse pogostejših vlomih in krajah, zlasti pa po dveh zadnjih dogodkih v Prekmurju, pa se jih čedalje bolj bojijo.
V Evropskem parlamentu o Sloveniji
14. 09. 2000 00.00
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes na zasedanju v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija po letu 1998 pospešila usklajevanje nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, vendar državo pri tem opozoril, da so za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja skupne zakonodaje potrebne še precejšnje izboljšave na področju uprave. Slovenijo so poslanci opozorili tudi na potrebo po privatizaciji zavarovalnic in izvedbo pokojninske reforme.
Drnovšek pri hrvaškem predsedniku
12. 09. 2000 00.00
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek se je v Zagrebu sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Govorila sta predvsem o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter o sukcesiji nekdanje Jugoslavije.