Muzej
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Lennon bo dobil svoj muzej
18. 02. 1999 08.41
V osrednji japonski prefekturi Saitama bodo zgradili muzej, posvečen ubitemu pop-idolu Johnu Lennonu, legendarnemu pevcu in kitaristu skupine The Beatles. Muzej bo nameščen na 2000 kvadratnih metrih hale imenovane Super arena Saitame, ki naj bi bila zgrajena do druge polovice prihodnjega leta. Namen naj bi bil poskrbeti, da v prihodnjem stoletju ne bo zbledel spomin na Lennona, njegovo gradnjo pa podpira tudi njegova vdova Yoko Ono.
Retrospektiva Andyja Warhola na Dunaju
05. 02. 1999 13.11
Na Dunaju bo do 2. maja na ogled velika razstava del ikone pop-arta Andyja Warhola. Naslov retrospektive je Andy Warhol: tovarna. S tem izrazom je namreč Warhol imenoval svoje tri ateljeje, ki jih je med letoma 1963 in 1974 imel v New Yorku.
Razstava fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970)
03. 02. 1999 14.51
Arhitekturni muzej Ljubljana je v Jakopičevi galeriji pripravil razstavo 127 fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970), enega vodilnih slovenskih fotografov med obema vojnama in pobudnika za ustanovitev Fotokluba Ljubljana leta 1931, ki je s svojimi spisi in predavanji postavil tudi temelje teoretični misli o barvni fotografiji. Razstavo bodo odprli jutri, 4.februarja ob 19.uri, odprta pa bo do 4. marca.
V Rimu odprli nov muzej
03. 02. 1999 10.07
V središču Rima so z razstavo Mojstrovine iz 16. do 18. stoletja odprli nov muzej Museo al Corso. V središču razstave, ki bo na ogled do 31. marca, sta dve oljni slikariji velikega formata Tomassa Luinija, imenovanega tudi Caravaggino, ki ju je umetnik ob začetku 17. stoletja ustvaril na usnju. Muzej ima v lasti tudi zbriko vrednih priložnostnih kovancev, ki so jih v Vatikanu skovali ob odprtju pomembnih sakralnih objektov. Obiskovalce pa naj bi pritegnila ''virtualna dvorana'', kjer je na ogromnem monitorju moč videti sicer za javnost nedostopen interier sosednje Palazzo Sciarra.
Velika retrospektiva Dufyja v Franciji in Španiji
01. 02. 1999 12.27
V umetnostnem muzeju v francoskem Lyonu bodo v sredo odprli veliko retrospektivo del francoskega slikarja Raula Dufyja, katere namen je prikazati raznolikost in bogastvo delno še nepoznanega umetnikovega ustvarjanja. Razstavo bodo nato preselili v Piccassov muzej v Barcelono, kjer bo na ogled od 29. aprila do 11. julija.
Koeln, Pariz in Ženeva za ''Enciklopedijo novih medijev''
26. 01. 1999 17.32
Internetni projekt Enciklopedija medijev naj bi se končal leta 2000.
Pozna Renoirjeva dela na ogled v Rimu
20. 01. 1999 18.45
Marca bodo v Rimu odprli razstavo 50 slik in risb, ki jih je Renoir ustvaril v zadnjih letih svojega življenja. Razstava bo pokrila obdobje od leta 1887 naprej, ko je impresionistični umetnik zaradi kroničnega revmatizma ostal v kraju Cagnes sur Mer, kjer je leta 1919 tudi umrl. Med deli, ki bodo razstavljena v Museo del Risorgimento, sta tudi Dvojna oljka in Velike plavalke. Večino del bo za razstavo posodil Renoirjev muzej v Cagnesu, ostala pa prihajajo iz newjorškega muzeja Metropolitan, londonske National Gallery in Ermitaža iz Sankt Peterburga. Razstava bo odprta od 13. marca do 4. julija.
Prvi Picassov muzej v Nemčiji
15. 01. 1999 11.34
Prvi muzej posvečen španskemu slikarju Pablu Picassu bodo v Nemčiji, točneje v Muenstru, odprli poleti leta 2000, je včeraj sporočila umetnostna zgodovinarka Dagmar Kronenberg-Hueffer. V muzeju bodo vsako leto razstavili do 200 Picassovih litografij. Za preureditev dveh plemiških dvorcev v centru Muenstra v muzej bodo namenili 15 milijonov mark. Osnovni fond muzeja je zbirka tiskarja Gerta Huizinge iz kraja Lengerich v Vestfaliji. Zbirko okoli 750 del, ki naj bi bila po navedbah Kronenberg-Huefferjeve največja zbirka Picassovih litografij na svetu, sedaj hranijo v deželni galeriji v Stuttgartu.
Edwardova zaročenka bo upodobljena v vosku
10. 01. 1999 09.55
Dva dni po objavi zaroke med princem Edwardom in Sophie Rhys-Jones je muzej voščenih lutk Madame Tussaud v Londonu sporočil, da je upodobitev voščene Sophie postala njihova prednostna naloga. Dolgoletno razmerje med Sophie in najmlajšim sinom britanske kraljice Elizabete II. je vzbudilo tudi zanimanje muzeja voščenih lutk, ene največjih londonskih turističnih atrakcij. Sophie je bila po besedah tiskovnega predstavnika muzeja na seznamu za upodobitev v vosku že pred kakim letom, v naslednjih dveh tednih pa se bodo odločili, ali naj začnejo s postopkom izdelave replike. ''Z izdelavo voščene figure nikoli ne začnemo brez dovoljenja osebe, ki jo upodabljamo, vendar do sedaj tega ni še nihče odklonil,'' je še povedal tiskovni predstavnik. Če bo šlo vse po sreči, bodo gospe Rhys-Jones v kratkem vzeli mere in jo fotografirali. Izdelava voščene lutke stane okoli 30.000 funtov, zanjo pa potrebujejo približno šest mesecev.
Weimar - nova evropska prestolnica kulture
01. 01. 1999 15.19
Več tisočglava množica je v noči s četrtka na petek poleg novega leta obeležila tudi prenos naslova evropske kulturne prestolnice 1999 na nemško mesto Weimar. Prebivalci Weimarja in obiskovalci so dogodek obeležili na prostem z ognjemetom, ki je sledil predstavi francoske poulične gledališke skupine Premični človek. Le nekaj ur pred polnočjo pa je Weimar postal prvo mesto iz nekdanje Nemške demokratične republike (DDR), v katerem so odprli muzej sodobne umetnosti. Muzej hrani zbirko 120 del galerista Paula Maenza. Uradne slovesnosti letošnje kulturne prestolnice pa bodo počakale do 19. februarja, ko bo prireditev otvoril nemški predsednik Roman Herzog.
Načrti za širitev MOMA
31. 12. 1998 13.30
Muzej sodobne umetnosti v New Yorku ima sicer največjo zbirko umetnostnih del 20. stoletja, vendar ne dovolj prostora, da bi lahko razstavili vsa dela, ki jih imajo. MOMA, kot je popularno ime za sloviti newyorški muzej, je tako že pripravil načrt svoje širitve, ki bo stala 650 milijonov dolarjev. Dela pa naj bi trajala pet let, polovico denarja v ta namen pa so že zbrali. Začetki muzeja segajo v leto 1929, ko mu je nek zasebnik daroval osem grafik in risbo. Danes ima muzej več kot 100.000 slik, skulptur, risb, grafik, fotografij, oblikovalskih predmetov ter arhitekturnih modelov, 14.000 filmov, štiri milijone filmskih slik, 120.000 knjig ter časopisov.
Eifflov stolp podrl lasten rekord najbolj obiskanega spomenika na svetu
31. 12. 1998 08.52
Najbolj obiskani spomenik na svetu, Eifflov stolp, je letos s šestimi milijoni obiskovalcev presegel svoj lasten rekord v številu obiskovalcev. Ta je bil zabeležen leta 1992, ko je pariško znamenitost obiskalo 5.747.357 ljudi. Drugi najbolj obiskani svetovni spomenik dosedaj je Empire State Building v New Yorku, ki je leta 1997 zabeležil 3,6 milijona obiskovalcev, na tretjem mestu pa je tokijski stolp, ki ga je lani obiskalo tri milijone ljudi. V istem letu se je na Eifflov stolp povzpelo 5.719.773 obiskovalcev. Med francoskimi spomeniki po številu obiskovalcev sledita muzej Louvre in grad v Versaillesu s tremi oziroma 2,3 milijonoma obiskovalcev.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.
Francoska vlada odobrila ustanovitev muzeja umetnosti prvotnih kultur v Parizu
24. 12. 1998 11.15
Francoska vlada je sprejela odlok o ustanovitvi muzeja umetnosti prvotnih kultur v Parizu, projekt, ki ga podpira francoski predsednik Jacques Chirac. Muzej umetnosti in civilizacij (MAC) bo posvečen umetnosti Afrike, Azije, Oceanije in obeh Amerik, odprli pa naj bi ga leta 2004 blizu Eiffelovega stolpa. MAC bo obsegal 35.770 kvadratnih metrov. Leta 1999 bodo odprli veliko skladišče z zbirkami, ki jih morajo popisati in restavrirati, medtem ko so že začeli izvajati politiko nakupov, saj želijo doseči enako pokritost vseh območij. V pričakovanju leta 2004 bodo konec prihodnjega leta v muzeju Louvre odprli prostor, v katerem bodo shranili 120 umetniških del prvotne umetnosti.
Metropolitanski muzej bo vrnil Indiji kip Bude
23. 12. 1998 14.17
Newyorški Metropolitanski muzej bo Indiji vrnil 600 let stari kip Bude, ki je pred desetimi leti izginil iz indijskega romarskega mesta Bodhgaya. Muzej je pred osmimi leti kupil kip za 50.000 dolarjev. Predstavnik indijskega ministrstva za kulturo se je srečal s predstavniki Metropolitanskega muzeja, potem ko je prejel namig, da se kip Bude nahaja prav v tem muzeju. Metropolitanski muzej bo kip vrnil, ne da bi zanj zahteval plačilo.
Razstavi del Milleta in Van Gogha podaljšana do 10. januarja
22. 12. 1998 11.02
Razstavi del Milleta in Van Gogha, ki v pariški muzej Orsay privabljata trume obiskovalcev, bodo zaradi izjemnega zanimanja podaljšali za teden dni oziroma do 10. januarja, je sporočilo vodstvo muzeja. Podaljšali bodo tudi razstavo o francoskem pesniku Stephanu Mallarmeju ter razstavo fotografij znamenitega pisca Victorja Hugoja z naslovom ''V sodelovanju s soncem''. Prvo si bo mogoče ogledati do 17., drugo pa do 24. januarja. Muzej bo sicer med božičnimi in novoletnimi prazniki zaprl svoja vrata.
Renzo Piano bo postavil muzej Paula Kleeja v Bernu
20. 12. 1998 12.25
Nov muzej slikarja Paula Kleeja v Bernu naj bi postavil italijanski arhitekt Renzo Piano, je nedavno sporočil svet sklada Maurice E. in Martha Mueller Fundation. Sklad zaradi stiske s časom ni razpisal natečaja za izbiro arhitekta. Livia Klee želi podariti skoraj 600 del iz dediščine slikarjevega sina Felixa pod pogojem, da bo muzej odprt najkasneje do konca leta 2006, sicer bodo za zbirko predvidena dela ponovno pristala v rokah Kleejeve družine. Renzo Piano pa je tudi dal vedeti, da ni pripravljen sodelovati na razpisu. Piano je med drugim izdelal načrt za kulturni center George Pompidou v Parizu.
V Kranju magična moč nakita
16. 12. 1998 13.15
V Gorenjskem muzeju v Kranju je do 31. januarja na ogled razstava Nakit - magična moč oblike. Pripravil jo je Pokrajinski muzej na Ptuju v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zadra.
Louvre znova odprt za obiskovalce
15. 12. 1998 13.33
Ljubitelji kulture lahko po šestdnevni stavki zaposlenih v Louvru znova obiščejo ta znameniti pariški muzej. Stavka se še naprej nadaljuje v Veliki palači (Grand Palais) in muzeju Orsay, znanem po svoji zbirki impresionistov. Kot so poročali časniki, so uslužbenci obiskovalce, ki so čakali v dolgih vrstah, občasno zastonj spuščali v muzej.
Nagrado Sveta Evrope za 1999 prejel Muzej umetnosti v Lilleu
04. 12. 1998 14.30
Odbor za kulturo in izobraževanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope se je danes v Parizu odločil, da nagrado SE za najboljši muzej za leto 1999 dodeli muzeju umetnosti v francoskem Lilleu, so sporočili iz SE. Kot so pojasnili v odboru, je nagrada priznanje skupnim prizadevanjem lokalnih in osrednjih francoskih oblasti za obnovitev muzeja iz leta 1895, obenem pa odbor SE nagrajuje muzej tudi za način postavitve glavne zbirke z naslovom Evropska umetnost od srednjega veka do 20. stoletja, ki je bila prav tak restavrirana. SE je ustanovil omenjeno nagrado leta 1977, da bi povečal prispevke muzejev k boljši seznanjenosti javnosti z raznolikostjo evropske kulture. Uradna podelitev nagrade bo 27. aprila prihodnje leto v Strasbourgu med pomladnim zasedanjem parlamentarne skupščine. Francoski muzej bo za leto dni prejel bronast kipec Joana Mira, priznanje in denarno nagrado.
Bogastvo različnosti - razstava ob 50-letnici LGL
02. 12. 1998 15.10
V Slovenskem gledališkem muzeju na Mestnem trgu 17 v Ljubljani bodo ta petek, 4. decembra, ob 18. uri odprli razstavo pod naslovom Bogastvo različnosti, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana (LGL) ob 50-letnici organiziranega lutkarstva.
Kraljica in rock kitare v Škotskem muzeju
02. 12. 1998 11.59
Britanska kraljica Elizabeta II. je nedavno v Edinburghu odprla Škotski nacionalni muzej, v katerem pa ni prav veliko prostora za junake iz vojne za škotsko neodvisnost. Zato pa lahko v njej vidite najljubšo električno kitaro britanskega premiera Tonyja Blaira.
Muzej alpinizma v Nepalu
29. 11. 1998 09.12
Nepal bo ob pomoči klubov japonskih alpinistov zgradil alpinistični muzej. Za izgradnjo muzeja v mestu Pokhara, 200 km zahodno od Katmanduja, bodo potrošili približno 150.000 dolarjev; denar bodo prispevali japonski alpinisti. Poleg alpinistične opreme in fotografij z vzponov bodo v muzeju zbrani tudi vsi podatki o osvajanju himalajskih vrhov. Od skupaj 14 osemtisočakov jih je v Nepalu osem, med njimi tudi najvišji - Mount Everest.
Fotografije Dore Maar prodali za okoli milijon dolarjev
22. 11. 1998 12.10
Fotografije Dore Maar, muze in spremljevalke znamenitega Pabla Picassa, so prodali za 5,13 milijona frankov (okoli milijon dolarjev), so pred dnevi sporočili iz avkcijske hiše Drout. Največ zanimanja v zbirki 230 predmetov je bil deležen Portret Ubuja, surrealistična slika, ki prikazuje fetus pasavca, ki jo je za 350.000 frankov kupil francoski Državni muzej moderne umetnosti. Sedemnajst fotografij pa bo obogatilo zbirko Muzeja Picasso v Parizu.
Monetovo Vzhajajoče sonce muzeju Getty v Los Angelesu
19. 11. 1998 11.05
Muzej Getty v Los Angelesu je nedavno dobil eno od prvih impresionističnih del znamenitega francoskega slikarja Clauda Moneta (1840-1926). Delo, naslikano leta 1873, upodablja pristanišče Le Havre na severozahodu Francije, kjer prvi žarki zore odsevajo na zeleno-modri morski gladini. Slika je bila doslej na ogled v pariškem muzeju Marmottan, občinstvu v Los Angelesu pa bo na voljo od 27. novembra dalje.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Muzejski kustos dvomi v pristnost egipčanskega kipa
17. 11. 1998 09.36
Egipčanski kip, ki so ga pred dnevi v Franciji prodali za 5,1 milijona frankov (okoli 900.000 dolarjev), bi lahko bil tudi ponaredek, trdi neki nemški muzejski kustos. Kip, ki upodablja egipčanskega faraona Sesostrisa III. na prestolu, je postavil francoski rekord, ko so ga prodali pri avkcijski hiši Drout. Toda neki nemški muzejski kustos, ki je želel ostati neimenovan, v članku, ki so ga objavili v časopisu Liberation, trdi, da je njegov muzej v začetku 80. let zavrnil ponudbo o nakupu kipa. Kustos namreč trdi, da je bil kip najbrž izdelan v prvi polovici 20. stoletja. Sicer naj bi bil kip narejen med leti 1878-1843 pred našim štetjem. Razmerje med telesom in prestolom naj bi bilo po trditvah kustosa nenormalno v primerjavi z razmerjem med nogami in glavo. Tiskovni predstavnik avkcijske hiše pa je omenjene navedbe že zavrnil, saj naj bi za izvirnost kipa jamčili številni strokovnjaki.
V Madridu bodo razširili Muzej Prado
12. 11. 1998 11.29
V Madridu bodo po načrtu španskega arhitekta Rafaela Monea razširili Muzej Prado. Projekt, vreden približno 400 milijonov mark, med drugim predvideva steklen hodnik med glavnim poslopjem muzeja ter nekdanjim samostanom sosednje Cerkve Sv. Hieronima, kjer naj bi v petih nadstropjih uredili dodatne razstavne prostore, delavnice, prireditvene sobane in knjižnico.
Pogovor o Korunu
12. 11. 1998 10.51
Drevišnji prvi v nizu pogovorov, ki jih bosta pripravljala Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in Slovenski gledališki muzej, bo posvečen režiserju Miletu Korunu.