Muzej
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
V Rimu razstavili eksplozivno napravo
26. 11. 1999 12.43
V bližini poslopja poslanske zbornice v Rimu je italijanska policija davi razstavila doma narejeno eksplozivno napravo. Odgovornost za poskus napada je prevzelo neko neonacistično gibanje.
Najlepše knjige na 15. knjižnem sejmu
25. 11. 1999 18.10
Najlepša knjiga na 15. slovenskem knjižnem sejmu ni ena, ampak jih je pet, je odločila žirija Društva oblikovalcev Slovenije in jih izbrala v vseh kategorijah razen na področju mladinske književnosti, kjer niso opazili izstopajočega oblikovalskega dosežka.
Razstava o delu Edvarda Rusjana
24. 11. 1999 20.16
V Ljubljani so odprli dokumentarno razstavo o življenju in delu pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana. Prav jutri bo namreč minilo devetdeset let od njegovega prvega uspešnega leta.
Nove razstavni prostori v Louvru
24. 11. 1999 19.21
Največji francoski muzej, pariški Louvre, bo 15. decembra odprl novih sedem razstavnih prostorov, ki bodo namenjeni umetniškim delom, ki so v Franciji nastali v času restavracije (1814-1830) in julijske monarhije (1830-1848).
Predsednik Kučan podelil državna odlikovanja
24. 11. 1999 17.05
Predsednik države Milan Kučan je danes na posebni slovesnosti vročil odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije Reviji pevskih zborov Primorska poje za 30-letno širjenje pevske kulture in ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, profesorju Univerze v Mariboru dr. Tinetu Lahu za vsestransko življenjsko delo in dr. Vilku Novaku za bogato in ustvarjalno življenjsko delo na področju etnologije. S častnim znakom svobode Republike Slovenije pa je predsednik Kučan odlikoval Posavski muzej Brežice ob 50-letnici delovanja za zasluge in prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega življenja, Miroslavo Kramarič za dolgoletno učiteljsko delo in bogat osebni prispevek k razvoju Loma pod Storžičem, Milana Matosa za zasluge pri razvoju slovenskega založništva ob 25-letnici delovanja knjižnega kluba Svet knjige, zaslužnega profesorja Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Antona Ogorelca za zasluge pri razvoju in uresničevanju programov avtomatizacije, dr. Milana Pogačnika za zasluge pri znanstveno-raziskovalnem, pedagoškem in organizacijskem delu, pomembnem za razvoj in uveljavljanje slovenskega veterinarstva, ter dr. Bruna Ravnikarja za pomembno delo v slovenski folklorni dejavnosti.
Kolumbijski zaklad v Madridu
17. 11. 1999 18.55
Del zaklada, ki ga Špancem med odkrivanjem Amerike nikoli ni uspelo najti, je do 13. januarja na ogled v arheološkem muzeju v Madridu. Razstavljenih je 319 eksponatov, za razstavo pa jih je posodil kolumbijski muzej zlata v Bogoti, ki ima sicer v lasti 33.000 dragocenih kosov. Zbrali so jih pred prihodom Krištofa Kolumba, gre pa za dragulje iz zlata, keramike in školjk, ki so krasili indijanske poglavarje in s katerimi so častili bogove.
Nemška nagrada za arhitekturo Libeskindu
17. 11. 1999 18.53
Nemško nagrado za arhitekturo v vrednosti 50.000 mark bo letos prejel Američan Daniel Libeskind, ki je zasnoval judovski muzej v Berlinu. Žirija, ki jo sestavljajo ugledni arhitekti, meni, da je muzej v obliki Davidove zvezde inovativna zamisel, ki odstopa od tradicionalnih oblik.
Freske pod vatikansko garažo
17. 11. 1999 15.38
Župan Rima Francesco Rutelli je pozval urad za zaščito kulturne dediščine, naj nedavno odkritje dveh antičnih sob, poslikanih s freskami, ne prepreči gradnje vatikanske garaže za sveto romarsko leto 2000.
Novosti v celjskem Muzeju novejše zgodovine
15. 11. 1999 19.37
V Muzeju novejše zgodovine Celje, ki se v letošnjem letu lahko pohvali s 56.000 obiskovalci, pripravljajo stalno postavitev Živeti v Celju - živeti v letih 1900-2000, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega leta. Vsebinsko bo to prikaz življenjskih poti treh (namišljenih) generacij, od rojstva na začetku tega stoletja pa do današnjih dni. Pri tem so upoštevali tehnološki razvoj ter vse spremembe in dogajanja v mestu. Razstavo bodo oblikovali z dveh muzeoloških pristopov in pripravili klasično in ambientalno-scensko postavitev.
Francoske umetniške mojstrovine v Rimu
13. 11. 1999 12.34
V Rimu so včeraj odprli razstavo z naslovom Od Poussina do impresionistov, na kateri bo do 27. februarja prihodnje leto na ogled 25 mojstrovin francoskih umetnikov, ki jih sicer hrani moskovski muzej Puškin. Razstava obnavlja zgodovino francoske umetnosti od 17. pa do začetka 20. stoletja in predstavlja dela velikih francoskih umetnikov, kot so Nicolas Poussin, Antoine Watteau, Jean-Honor Fragonard, Paul Cezanne, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso in Pierre Bonnard.
Zgodovinski pogled na razumevanje časti v Sredozemlju
11. 11. 1999 11.55
V koprskem Pokrajinskem muzeju se je dopoldne začela tridnevna mednarodna znanstvena konferenca na temo Čast: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa v Sredozemlju od 12. do 20. stoletja.
Prvi zasebni Muzej sodobne umetnosti
08. 11. 1999 15.49
V avstrijskem Klosterneuburgu pri Dunaju so nedavno odprli prvi avstrijski zasebni Muzej sodobne umetnosti. Prva razstava v stavbi ob porečju reke Donave predstavlja izbor približno 300 slik, skulptur in video del iz približno 4500 objektov celovite zbirke, ki je v lasti zakonskega para, Karla-Heinza in Agnes Essl. Na površini več kot 3200 kvadratnih metrov bodo javnosti na ogled med drugim dela avstrijskih slikarjev kot so Maria Lassnig, Arnulf Rainer ali Guenter Brus ter mednarodnih umetnikov kot so Georg Baselitz in Tony Gragg. Zakonca Essl sta začela s sistematičnim zbiranjem avstrijske sodobne umetnosti v 60-tih letih. V 90-tih letih pa sta se načrtno usmerila tudi na dela evropskih in ameriških umetnikov.
Razstava o Havlu
28. 10. 1999 15.37
Fotografsko-dokumentarna razstava pod naslovom Vaclav Havel - državljan in dramatik, ki jo bo drevi ob 18. uri v Slovenskem gledališkem muzeju slovesno odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, Havlov kolega in prijatelj, v štirih sklopih osvetljuje Havlovo pot intelektualca druge polovice XX. stoletja.
Znani marmorni levi iz Delosa v muzej
27. 10. 1999 16.33
Znane kipe marmornih levov, ki naj bi bili stari približno 2600 let, so prepeljali v muzej v Delosu, je poročal grški radio. Odločitev je sprejel grški Arheološki svet, saj je močan veter, ki s seboj nosi tudi velike količine soli, in piha na Delosu skoraj polovico leta, že močno načel njihovo podobo. Po raziskavah arheologov, so kipi levov, v dneh, ko je veter močno pihal, izgubili tudi do gram svoje teže. Že leta 1992 so arheologi zahtevali, da bi kipe levov prenesli v atenski Arheološki muzej, a je Arheološki svet pobudo zavrnil zaradi nevarnosti, ki bi jih lahko povzročil prevoz. Delos je bil starem veku najpomembnejše versko središče v Grčiji, danes pa je 3,6 kvadratna kilometra velik otok neposeljen. Vsako leto ga obišče na tisoče turistov.
Razširitev Picassovega muzeja
27. 10. 1999 16.32
Z razstavo pokrajinskih slik slikarja Pabla Picassa so odprli dve razširitveni zgradbi Picassovega muzeja v Barceloni. Muzej v starem mestnem jedru katalonske prestolnice, eden najpomembnejših turističnih zanimivosti, so razširili z dvema srednjeveškima palačama s 7100 na 10.600 kvadratnih metrov razstavnih površin. Nove prostore so opremili po načrtih katalonskega arhitekta Jordija Garcesa. 25. oktobra, na 118. rojstni dan Pabla Picassa, pa sta jih odprla španska kraljica Sofija in župan Barcelone Joan Clos. V novih prostorih je odprta razstava z naslovom Picasso: notranja in zunanja pokrajina z več kot 200 deli španskega umetnika; na ogled bo do 30. januarja.
Umrl avstralski slikar Albert Tucker
24. 10. 1999 13.49
V 84. letu starosti je za posledicami bolezni srca umrl eden najvplivnejših avstralskih slikarjev 20. stoletja Albert Tucker.
Slovenske znamenitosti razmeroma dobro obiskane
24. 10. 1999 12.26
Slovenske naravne znamenitosti in zgodovinske objekte je v prvih treh mesecih letos obiskalo 127.744 obiskovalcev, od tega 32 odstotkov iz tujine. Najbolj obiskana je bila Postojnska jama, ki si jo je ogledalo 18.084 obiskovalcev. Med tujimi gosti pa vlada največje zanimanje za igralnice, saj je bilo med 559.433 obiskovalci igralnic kar 78 odstotkov tujcev. Po podatkih statističnega urada so v tem obdobju dobro obiskana tudi kopališča, predvsem termalna. V slednjih so v prvem četrtletju zabeležili 453.187 gostov.
Minerali in unikatni zlati nakit iz Makedonije
20. 10. 1999 22.02
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije so nocoj odprli razstavo približno 150 primerkov mineralov z različnih nahajališč v Makedoniji ter unikatnega zlatega nakita z makedonskimi okrasnimi kamni.
Srečanje ministrov za kulturo Slovenije in Makedonije
20. 10. 1999 18.13
Na današnjem delovnem srečanju v Ljubljani sta ministra za kulturo Slovenije in Makedonije, Jožef Školč in Dimitar Dimitrov, meddržavno sodelovanje v kulturi ocenila kot dobro in neproblematično, četudi ga razpoložljiva sredstva včasih omejujejo. Kot je izvedela STA, sta ministra pregledala tudi uresničevanje programa sodelovanja v kulturi med državama za obdobje 1998-2000. Program je minister Školč s tedanjim makedonskim kolegom Slobodanom Unkovskim podpisal 10. junija lani v Ljubljani.
Ruski eksperiment - grafika na poti do avantgarde
10. 10. 1999 18.19
Razstava ''Chagall, Kandinski in ...'' je do 21. novembra na ogled v Zgodovinskem muzeju na Dunaju. Moskovski muzej Puškin gostuje z grafikami iz obdobja 1900-1930. Iskanje novih form je dalo ruski umetnosti prvih treh desetletij oznako ruski eksperiment. Močno se čutijo zahodnoevropski vplivi od Cezanna do kubizma, kljub temu pa se je razvili prepoznaven in edinstven slog, kot sta ruska veja konstruktivizma - suprematizem - in neoprimitivizem. V 20. letih je avantgardo zaustavila država in jo leta 1932 prepovedala ''v dobro'' socialistični umetnosti. Številni ruski umetniki so zato odšli v tujino. Na Dunaju se predstavlja približno 100 del 41 umetnikov; večina je prvič na ogled v avstrijski prestolnici. Poleg znanih imen, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Kazimir Malevič, bodo predstavili tudi manj znane umetnike.
Muzej zaradi podgan zaprl vrata
10. 10. 1999 08.41
Priljubljeni vojaški muzej v malteški prestolnici Valletti je pred kratkim zaradi vse večjega števila podgan, ki so se razširile po različnih kotih muzeja, zaprl svoja vrata za obiskovalce.
Ukradli 95 milijonov let staro jajce dinozavra
08. 10. 1999 07.35
Iz Muzeja na prostem v Muencheganu pri Hannovru so neznanci ukradli 95 milijonov let staro dinozavrovo jajce neprecenljive vrednosti. Nepridipravi so v času, ko je muzej odprt za obiskovalce, razbili vitrino in odnesli v Evropi edinstveno jajce. Po vsem svetu naj bilo približno pet takih primerkov. Muzej je za vrnitev jajca razpisal nagrado v vrednosti 10.000 nemških mark in sedaj upa, da bo tatove srečala pamet in bodo jajce vrnili.
Bowie virtualni vodja kontroverzne razstave
01. 10. 1999 18.49
Britanski pevec David Bowie je priskočil na pomoč razstavi mladih britanskih umetnikov v Muzeju umetnosti v Brooklynu, ki ji grozi newyorški župan. Bowie bo prek svoje strani na <A HREF=http://www.davidbowie.com/ target=_blank>internetu</A> vodil otvoritev razstave z naslovom Sensation, ki bo potekala v soboto, se je včeraj izvedelo v New Yorku. Bowie, ki je tudi sam zbiratelj umetnin, je dejal, da razstava predstavlja nekatera najboljša in druga najslabša, a gotovo najzanimivejša dela iz Velike Britanije v preteklih desetih letih. Razstava je že bila na ogled v Londonu in Berlinu. Republikanski župan New Yorka Rudolph Giuliani je razstavljena dela označil kot ''umazana'', predvsem pa obsodil delo, ki predstavlja Marijo, sestavljeno iz izrezkov pornografskih revij in s prsmi iz blata. Župan je zahteval umik razstave in ker se to ni zgodilo, bo muzeju odvzel dotacije, ki znašajo 7 milijonov dolarjev letno. Muzej bi moral danes prejeti del dotacij, do česar pa ne bo prišlo. Mesto New York je muzej in dražbeno hišo Christie's, ki je ena izmed mecenov razstave, obtožilo tudi tržne špakulacije, ker so na razstavi predstavljena dela enega samega zbiratelja, britanca Charlesa Saatchija. Pri Christie's so že odgovorili, da so te obtožbe prazne in lažne.
V Parizu razstava zbirke Thea Van Gogha
01. 10. 1999 18.45
Theo Van Gogh (1857-1891), sicer bolj znan kot brat in mecen znamenitega Vincenta Van Gogha, je imel ''izostreno'' oko za nove talente, ki so kasneje postali velikani slikarstva. Po muzeju Van Gogh v Amsterdamu se je spominu tega izjemnega trgovca s slikami sedaj poklonil še pariški muzej D'Orsay, kjer si bo mogoče do 9. januarja prihodnje leto ogledati okoli 130 del iz njegove zbirke. Med njimi so mojstrovine Degasa, Gaugina ter Renoirja. Na razstavi bodo seveda predstavili tudi slike Vincenta Van Gogha obenem z njegovo korespondenco, fotografijami in številnimi drugimi predmeti iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu.
''Senzacija'' slika razburila ameriški senat
01. 10. 1999 08.41
Ameriški senat se je pred kratkim soglasno odločil, da bo umaknil svoja sredstva iz sklada za muzej umetnosti v Brooklynu, če odgovorni v muzeju umetnosti v Brooklynu ne bodo odpovedali sporne razstave, na kateri bo na ogled slika Device Marije, pokrita z iztrebki. Glasovanje je predlagal senator Bob Smith, ki je izjavil, da lahko ljudje delajo in slikajo, kar želijo, vendar pa vladi ni potrebno dajati denarja za takšne ''ničvrednosti''. Newyorški župan Rudolph Guilliani pa je zagrozil, da bo ukinil sedem milijonov dolarjev sredstev iz mestnega proračuna, namenjenih za razstavo, če sporne slike ne bodo umaknili.
Dnevi odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju Kočevje
28. 09. 1999 17.46
V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo od petka do nedelje, od 1. do 3. oktobra, pripravili dneve odprtih vrat. Razen notranjosti prenovljenega Šeškovega oz. Sokolskega doma, kjer domuje muzej, si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali stalno razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev in občasno razstavo Narod si bo pisal sodbo sam; v prenovljeni dvorani, v kateri je bilo leta 1943 (od 1. do 3. oktobra) zasedanje zbora odposlancev slovenskega narodan, je na ogled tudi del zbirke risb Božidarja Jakca. Muzealci bodo v soboto in nedeljo pripravili tudi dve predavanji: direktor muzeja prof. Ivan Kordiš bo govoril o Kočevski skozi stoletja, kustosinja Irena Škufca pa o Petru Kozlerju in prvem zemljevidu slovenskega ozemlja.
Newyorški Muzej Guggenheim bo star 40 let
28. 09. 1999 15.55
Newyorški župan Rudolph Giuliani je 21. oktober razglasil za Dan Muzeja Guggenheim, saj je bil svetovno znani newyorški muzej ustanovljen na ta dan pred natanko 40 leti, leta 1959. Obletnico bodo praznovali s prostim vstopom v muzej in predstavitvijo zgodovine in arhitekture muzeja, ki ga je zasnoval arhitekt Frank Lloyd Wright. Ameriški podjetnik in zbiralec umetnin Solomon R. Guggenheim je leta 1939 v New Yorku odprl Museum of Non-Objective Painting. Leta 1943 pa je naročil arhitektu Franku Lloydu Wrightu, naj zasnuje novo zgradbo za njegovo zbirko. Wright je dejal, da je želel konstruirati ''organsko zgradbo z enim velikim prostorom''. Tako Guggenheim kot Wright nista doživela odprtja te znane zgradbe na Peti aveniji na Manhattnu.
Odkritje bomb iz 2. svetovne vojne
23. 09. 1999 08.39
Oblasti v Hamburgu na severu Nemčije in v Leipzigu na jugu države so odkrile bombi, ki izvirata iz časa 2. svetovne vojne. Po mnenju strokovnjakov naj bi šlo za bombi, ki so jih zavezniške sile med 2. svetovno vojno odvrgle na nacistično Nemčijo, so danes sporočile nemške oblasti.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.