Muzej
Celjani se bodo sprehajali s Pelikanom
04. 11. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja danes popoldne "Sprehod s Pelikanom" od Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Razlagovi ulici, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot poudarja direktorica muzeja Andreja Rihter, je namen tega projekta predstaviti nov način komuniciranja muzeja s širšo javnostjo ter vzpodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Sprehod s Pelikanom v Celju
27. 10. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja 4. novembra projekt Sprehod s Pelikanom od steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica muzeja Andreja Rihter, želijo s projektom vzpostaviti popolnoma nov način komuniciranja muzeja z širšo javnostjo in spodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Predstavitev dveh knjižnih publikacij
24. 10. 2000 00.00
Narodni muzej Slovenije je predstavil dve knjižni publikaciji: prvo iz muzejske serije Katalogi in monografije avtorice Janke Istenič z naslovom Poetovio, zahodna grobišča I in II, drugo pa iz serije Situla Predrimska božanstva vzhodnih Alp in Jadrana avtorice Marjete Šašel Kos. Delo Janke Istenič v dveh knjigah je raziskovalno delo o zahodnih grobiščih Petovione, ki jih hrani Deželni muzej Joanneum v Gradcu. Knjiga Marjete Šašel Kos pa je posvečena predrimskim kultom in božanstvom na (jugo)vzhodnoalpskem in severnojadranskem prostoru.
Obnovili bodo Rijksmuseum
24. 10. 2000 00.00
Amsterdamski Rijksmuseum, ki hrani Rembrandtova, Halsova in Vermeerjeva dela, bodo temeljito prenovili. Stavba, ki šteje 115 let, namreč ne zdrži več pritiska številnih obiskovalcev. Trinadstropni muzej vsako leto privabi kar milijon ljubiteljev umetnosti, v prihodnjih nekaj letih pa naj bi se njihovo število še podvojilo. Stavba je bila sicer predvidena za 100.000 obiskovalcev letno. Za projekt v vrednosti 170 milijonov ameriških dolarjev so razpisali arhitekturni natečaj, zmagovalca pa naj bi izbrali do konca leta. Med obnovo bodo deli muzeja zaprti in nekatera umetniška dela bodo preselili v druge nizozemske in tuje muzeje, južno krilo pa bo ostalo odprto. Triletna obnovitvena dela naj bi se začela leta 2003.
Odkrili Kleopatrin zapis
24. 10. 2000 00.00
Direktor berlinskega muzeja egipčanske kulture Dietrich Wildung je potrdil, da so v muzejski zbirki po naključju našli zvitek papirusa, na katerega je nekaj besed napisala egipčanska kraljica Kleopatra. Zvitek je bil v muzeju sicer že več kot sto let, Kleopatra pa je leta 31 pr. n. št. nanj v grščini zapisala: "Tako mora biti." Pod besedilom, ki po trditvah raziskovalcev govori o tem, da je potrebno podkupiti enega od rimskih vojaških poveljnikov, se je tudi podpisala. Javnosti bodo ta dragoceni dokument prvič predstavili v četrtek. Muzej je za kopijo dokumenta zaprosil belgijski raziskovalec Jean Bingen, ki si je priskrbel povečano kopijo in ob pozornem branju prepoznal Kleopatrin podpis. Njegovo odkritje je potrdil tudi nizozemski specialist za starine Peter van Minnen.
Deseta obletnica Kobariškega muzeja
21. 10. 2000 00.00
V Kobariškem muzeju bo danes potekala osrednja prireditev, s katero bodo zaznamovali okroglo, deseto obletnico delovanja muzeja. Letošnje praznovanje okroglega jubileja bo potekalo v znaku podelitve posebnih priznanj ustanovam in posameznikom, ki so največ prispevali k ustanovitvi muzeja in njegovemu uspešnemu delovanju. Sočasno bodo odprli tudi razstavo Kobariški muzej 1990 - 2000, o prehojeni poti bo z nekaterimi podatki postregel tudi priložnostni zbornik. Slavnostni govornik na prireditvi bo državni sekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gabršček.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Jakopičeva galerija: Vsi na volitve!
11. 10. 2000 00.00
V Jakopičevi galeriji so včeraj odprli razstavo Vsi na volitve! Plakat
Naprodaj hiša Ala Caponeja
09. 10. 2000 00.00
V ZDA je naprodaj hiša zloglasnega gangsterja Ala Caponeja. Legendarni mafijski vodja je 160 hektarjev veliko posestvo v Coudrayu v ameriški zvezni državi Wisconsin uporabljal vse do svoje smrti leta 1947 kot skrivališče in poletno rezidenco. Hiša ima 45 centimetrov debele neprebojne zidove, zraven pa je garaža za osem avtomobilov. Z visokega stražnega stolpa so Caponejevi telesni stražarji nadzorovali posestvo. Ponudbe za nakup je treba, kot je poročal Wall Street Journal, vložiti do 2. novembra. V hiši sta bila doslej restavracija in muzej.
Na Japonskem odprli Lennonov muzej
07. 10. 2000 00.00
Vdova britanskega pevca Johna Lennona, Yoko Ono, je v predmestju Tokia slovesno odprla prvi muzej, popolnoma posvečen članu legendarne liverpoolske skupine The Beatles. Na 3600 kvadratnih metrih in v dveh nadstropjih popolnoma nove zgradbe je mogoče v muzeju med drugim videti na roko napisane Lennonove partiture in kitaro, ki jo je slavni glasbenik igral v šestdesetih. Razstavljena sta tudi zasebni dnevnik, ki ga je Lennon pisal leta 1952, in vsa dokumentacija o okoliščinah njegove smrti. Pred njegovim newyorškim stanovanjem ga je 8. decembra 1980 ubil Mark David Chapman.
Japonska razstava v etnografskem muzeju
05. 10. 2000 00.00
V okviru japonskih dnevov v Sloveniji se bo danes v Slovenskem etnografskem muzeju odprla razstava Svilena mavrica, kumihimo in kusakizome. To je že druga razstava iz dežele vzhajajočega sonca, ki jo gosti omenjeni muzej, v sodelovanju z Japonsko ambasado v Avstriji in Studiom Tokoro. Razstava osvetljuje japonsko zgodovino in kulturo prek dela Hoko Tokoro, mojstrice umetnih obrti kumihimo in kusakizome, predstavlja pa tudi dokumentarno gradivo o zgodovinskem ozadju teh obrti, o gojenju svile, o pripravi tradicionalnih rastlinskih barvil in o posebnih tehnikah vezanja vozlov. Razstavo Svilena mavrica bodo spremljale tudi delavnice, na katerih bo Hoko Tokoro prikazovala omenjeni tehniki.
Razstava v Muzeju novejše zgodovine
04. 10. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine se bo drevi odprla razstava Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla. Razstava, uredila jo je Nataša Urbanc, sovpada z 80. obletnico koroškega plebiscita, ko je del slovenstva ostal zunaj lastne domovine. To je bil hkrati tudi čas, ko so Slovenci prvič samostojno zaživeli v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z lastno avtonomijo, ki je sicer kmalu prenehala. Za Slovence je bil to izredno pomemben čas, "za nas pa pomembna zgodovina, ki jo premalo poznamo", in ravno zato so se po besedah Urbančeve v muzeju odločili za pripravo takega projekta. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
Spomenik Francu Jelovšku
04. 10. 2000 00.00
V Mengšu so nocoj, prav na 300-letnico umetnikovega rojstva, slikarju in baročnemu freskantu Francu Jelovšku pred tamkajšnjo mežnarijo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. O utemeljitelju slovenskega baročnega stenskega slikarstva je spregovoril predsednik SAZU France Bernik, kip pa je odkril predsednik vlade Andrej Bajuk. "Franc Jelovšek je bil velik mož in najpomembnejši slovenski freskant," je poudaril akademik. Spomenik uglednemu Mengšanu so odkrili v sklopu t.i. programa Jelovšek, ki ga od leta 1993 uresničuje Muzej Mengeš v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom, ki nosi slikarjevo ime.
Razstava Jožeta Koleše - Kološa
27. 09. 2000 00.00
Pokrajinski muzej v Murski Soboti že tretje leto zapored zaznamuje prisotnost umetniške zapuščine rojaka s priložnostno razstavo iz opusa umetniškega fotografa Jožeta Kološe - Kološa (1920-1998). Gre za zavezo, ki jo narekuje še za umetnikovega življenja zastavljeni dogovor, po katerem naj bi naposled v Murski Soboti dobili stalen, javno dostopen Kološev kabinet umetniške fotografije.
Retrospektiva Klimt in ženske
24. 09. 2000 00.00
Osrednji muzej avstrijske umetnosti bo otvoril retrospektivo z naslovom Klimt in ženske, ki jo sestavlja sto del Gustava Klimta, posvečenih ženskam. Ob robu razstave bodo organizirane tudi številne tematske konference.
Rijksmuseum bodo prenovili
23. 09. 2000 00.00
Za popolno prenovo znamenitega amsterdamskega muzeja Rijksmuseum bodo v šestih letih porabili 202,2 milijona evrov, je sporočil nizozemski državni sekretar za kulturo Rick van der Ploeg. Vlada je sklenila, da bo 115 let staro zgradbo v celoti obnovila, ohranili pa bodo originalno arhitekturo. Rijksmuseum bo tako dobil popolnoma novo podobo, ki bo primerna tudi za 21. stoletje, je še povedal van der Ploeg. Obnovitvena dela bodo potekala od leta 2001 do 2007, glavna zgradba pa bo za javnost popolnoma zaprta od jeseni 2003 do pomladi 2006.
V Dallasu bodo odprli ženski muzej
21. 09. 2000 00.00
V mestu Dallas v ameriški zvezni državi Teksas bodo 29. septembra za obiskovalce odprli novi ženski muzej, ki bo prikazoval vlogo ženske v preteklosti in nudil pogled v prihodnost. Muzej so uredili v opuščeni palači za prireditve v slogu Art Deco s prostovoljnimi prispevki v višini 29,2 milijona ameriških dolarjev (7,14 milijarde tolarjev). Notranjost ženskega muzeja je zelo sodobno urejena, muzej pa se lahko pohvali tudi z vrhunsko tehnično opremljenostjo in velikimi platni za video projekcije. V treh nadstropjih stavbe si bodo lahko obiskovalci ogledali najrazličnejše predmete, med drugim tudi uniformo Rdečega križa, ki jo je nosila Eleanor Roosevelt, in drsalke umetnostne drsalke Kristi Yamaguchi. Po radiu in televiziji bodo poslušali izjave slavnih žensk, lahko pa si bodo ogledali tudi predstavitev življenja nekaterih znanih Američank.
Preprečen atentat na španskega kralja?
16. 09. 2000 00.00
Baskovska policija je med varnostno preiskavo v bližini muzeja v mestu Hernani na severu pokrajine Baskije odkrila osem metalcev granat. Strokovnjaki so odstranili strelivo, nameščeno le 600 metrov od muzeja, še preden je španski kralj Carlos s soprogo Sofio slovesno odprl muzej na prostem z deli baskovskega kiparja Chillida Hernanija.
Prenovljena zbirka čebelarskega muzeja
10. 09. 2000 00.00
Radovljiški čebelarski muzej je danes vnovič odprl prenovljeno stalno zbirko in tako zaokrožil praznovanje 40-letnice. Novosti zbirke so kronološka postavitev ter dodatni poudarki na pomembnih čebelarjih.
Razstava Deja Vu v Ajdovščini
05. 09. 2000 00.00
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so pripravili razstavo znanega slovenskega grafičnega oblikovalca, arhitekta Ranka Novaka. Poimenovali so jo Deja vu (Že videno). Naslov ima dvojni pomen: gre za prenos razstave, ki je bila spomladi postavljena v Miklovi hiši v Ribnici, po drugi pa omogoča, da opazovalec v abecedno urejenem nizu ovrednoti zasnovo številnih znakov in celostnih grafičnih podob avtorja. Razstavo bodo odprli v petek, 8. septembra, ob 20. uri.
Robbov vodnjak v Narodno galerijo
30. 08. 2000 00.00
Pred tednom dni so se člani strokovne komisije za Robbov vodnjak sestali s predstavniki civilne pobude za ohranitev spomenika na sedanji lokaciji.
Louvre bo uvedel enotno vstopnico
28. 08. 2000 00.00
Pariški muzej Louvre bo s 1. septembrom uvedel enotno vstopnico za vse začasne in stalne razstave, piše v današnji številki pariški dnevnik Le Monde. Posledice teh sprememb pa so višje cene vstopnic. Tako bo treba sedaj za obisk muzeja pred 15. uro odšteti en frank več kot doslej, in sicer 46 frankov, za ogled po 15. uri in ob nedeljah pa 30 frankov oziroma štiri franke več kot doslej. Dvojno vstopnico za stalne in začasne razstave, za katero je bilo treba pred 15. uro odšteti 60 frankov, po tej uri pa 40 frankov, pa so ukinili. Obiskovalci, ki jih zanimajo samo začasne razstave v Napoleonovi dvorani, pa bodo lahko za 25 frankov kupili posebno vstopnico. Obiski v Louvru ostajajo brezplačni vsako prvo nedeljo v mesecu, kot tudi za mlajše od 18 let in brezposelne.
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Odprtje Kosovelove domačije
27. 08. 2000 00.00
Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Michael Schumacher bo dobil muzej
23. 08. 2000 00.00
Prvi zvezdnik Ferrarija, ki sicer te dni v Fioranu testira nov desetvaljni motor, Michael Schumacher, je danes v svojem rojstnem kraju, Kerpnu, skupaj z županom postavil temeljni kamen svojega muzeja, v katerem bo razstavljena zbirka iz otroštva in dirkaške kariere obeh bratov Schumacher. Ob tem je Michael dejal, da bi se otvoritve muzeja rad udeležil kot svetovni prvak leta 2000.
Garth Brooks želi muzej
16. 08. 2000 00.00
Zvezda ameriške country glasbe Garth Brooks razmišlja o tem, da bi svoj nekdanji dom v predmestju Nashvilla v ameriški zvezni državi Tennessee spremenil v muzej, tako kot je Elvis Presley v Memphisu preoblikoval svoj Graceland.
Tretji teden Trnfesta
12. 08. 2000 00.00
Trnfest 2000 svoj pester program nadaljuje tudi tretji teden. Za uvod bo v ponedeljek nastopila skupina Kvint&ton, zbrani pa bodo lahko prisluhnili večeru zabavnih napevov. V nadaljevanju se bodo zvrstili še drugi glasbeni dogodki, med njimi ambientalni etno trans večer madžarske skupine Korai Orom, blues noise rock večer hrvaške skupine Glasshopper, nastopili bosta tudi nemška skupina Grine Kuzine s pleh godbo in hrvaška Boilers quartet, po mnenju poznavalcev najzanimivejša jazz zasedba naših sosedov.
Cookov portret za tri milijone dolarjev
09. 08. 2000 00.00
Nacionalna galerija portretov v avstralski prestolnici Canberri je za 3,18 milijona dolarjev kupila portret britanskega raziskovalca Jamesa Cooka iz leta 1782. Gre za najdražjo umetniško delo, ki jo je kdajkoli kupil kak avstralski muzej. Portret slikarja Johna Welberja je v Sydney iz Londona pripotoval v torek, prihodnji teden pa ga bo v galeriji slovesno odkril avstralski premier John Howard. Pri nakupu portreta je sodelovala avstralska vlada, ki tudi sicer financira omenjeno galerijo. Slika je bila pred tem 150 let v lasti dobrodelnega sklada britanskih marincev, leta 1983 pa ga je na dražbi v Melbournu za bogatega avstralskega poslovneža, ki je nato bankrotiral, kupila britanska trgovka z umetninami. Britanski pomorščak James Cook velja za enega največjih raziskovalcev vseh časov. Leta 1770 je odkril Novo Zelandijo, nato pa še vzhodno obalo Avstralije.
Razstava Iskanje identitete
28. 07. 2000 08.44
Od 28. julija do 28. oktobra bo v Gorici na ogled likovna razstava o dogajanjih na Goriškem v XX. stoletju z naslovom Iskanje identitete - avantgarda - meja - vrnitev k redu. Med 53 avtorji so zastopani tudi slovenski umetniki Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan, pri razstavi pa so sodelovali Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice.