Muzej
Preprečen atentat na španskega kralja?
16. 09. 2000 00.00
Baskovska policija je med varnostno preiskavo v bližini muzeja v mestu Hernani na severu pokrajine Baskije odkrila osem metalcev granat. Strokovnjaki so odstranili strelivo, nameščeno le 600 metrov od muzeja, še preden je španski kralj Carlos s soprogo Sofio slovesno odprl muzej na prostem z deli baskovskega kiparja Chillida Hernanija.
Prenovljena zbirka čebelarskega muzeja
10. 09. 2000 00.00
Radovljiški čebelarski muzej je danes vnovič odprl prenovljeno stalno zbirko in tako zaokrožil praznovanje 40-letnice. Novosti zbirke so kronološka postavitev ter dodatni poudarki na pomembnih čebelarjih.
Razstava Deja Vu v Ajdovščini
05. 09. 2000 00.00
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so pripravili razstavo znanega slovenskega grafičnega oblikovalca, arhitekta Ranka Novaka. Poimenovali so jo Deja vu (Že videno). Naslov ima dvojni pomen: gre za prenos razstave, ki je bila spomladi postavljena v Miklovi hiši v Ribnici, po drugi pa omogoča, da opazovalec v abecedno urejenem nizu ovrednoti zasnovo številnih znakov in celostnih grafičnih podob avtorja. Razstavo bodo odprli v petek, 8. septembra, ob 20. uri.
Robbov vodnjak v Narodno galerijo
30. 08. 2000 00.00
Pred tednom dni so se člani strokovne komisije za Robbov vodnjak sestali s predstavniki civilne pobude za ohranitev spomenika na sedanji lokaciji.
Louvre bo uvedel enotno vstopnico
28. 08. 2000 00.00
Pariški muzej Louvre bo s 1. septembrom uvedel enotno vstopnico za vse začasne in stalne razstave, piše v današnji številki pariški dnevnik Le Monde. Posledice teh sprememb pa so višje cene vstopnic. Tako bo treba sedaj za obisk muzeja pred 15. uro odšteti en frank več kot doslej, in sicer 46 frankov, za ogled po 15. uri in ob nedeljah pa 30 frankov oziroma štiri franke več kot doslej. Dvojno vstopnico za stalne in začasne razstave, za katero je bilo treba pred 15. uro odšteti 60 frankov, po tej uri pa 40 frankov, pa so ukinili. Obiskovalci, ki jih zanimajo samo začasne razstave v Napoleonovi dvorani, pa bodo lahko za 25 frankov kupili posebno vstopnico. Obiski v Louvru ostajajo brezplačni vsako prvo nedeljo v mesecu, kot tudi za mlajše od 18 let in brezposelne.
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Odprtje Kosovelove domačije
27. 08. 2000 00.00
Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Michael Schumacher bo dobil muzej
23. 08. 2000 00.00
Prvi zvezdnik Ferrarija, ki sicer te dni v Fioranu testira nov desetvaljni motor, Michael Schumacher, je danes v svojem rojstnem kraju, Kerpnu, skupaj z županom postavil temeljni kamen svojega muzeja, v katerem bo razstavljena zbirka iz otroštva in dirkaške kariere obeh bratov Schumacher. Ob tem je Michael dejal, da bi se otvoritve muzeja rad udeležil kot svetovni prvak leta 2000.
Garth Brooks želi muzej
16. 08. 2000 00.00
Zvezda ameriške country glasbe Garth Brooks razmišlja o tem, da bi svoj nekdanji dom v predmestju Nashvilla v ameriški zvezni državi Tennessee spremenil v muzej, tako kot je Elvis Presley v Memphisu preoblikoval svoj Graceland.
Tretji teden Trnfesta
12. 08. 2000 00.00
Trnfest 2000 svoj pester program nadaljuje tudi tretji teden. Za uvod bo v ponedeljek nastopila skupina Kvint&ton, zbrani pa bodo lahko prisluhnili večeru zabavnih napevov. V nadaljevanju se bodo zvrstili še drugi glasbeni dogodki, med njimi ambientalni etno trans večer madžarske skupine Korai Orom, blues noise rock večer hrvaške skupine Glasshopper, nastopili bosta tudi nemška skupina Grine Kuzine s pleh godbo in hrvaška Boilers quartet, po mnenju poznavalcev najzanimivejša jazz zasedba naših sosedov.
Cookov portret za tri milijone dolarjev
09. 08. 2000 00.00
Nacionalna galerija portretov v avstralski prestolnici Canberri je za 3,18 milijona dolarjev kupila portret britanskega raziskovalca Jamesa Cooka iz leta 1782. Gre za najdražjo umetniško delo, ki jo je kdajkoli kupil kak avstralski muzej. Portret slikarja Johna Welberja je v Sydney iz Londona pripotoval v torek, prihodnji teden pa ga bo v galeriji slovesno odkril avstralski premier John Howard. Pri nakupu portreta je sodelovala avstralska vlada, ki tudi sicer financira omenjeno galerijo. Slika je bila pred tem 150 let v lasti dobrodelnega sklada britanskih marincev, leta 1983 pa ga je na dražbi v Melbournu za bogatega avstralskega poslovneža, ki je nato bankrotiral, kupila britanska trgovka z umetninami. Britanski pomorščak James Cook velja za enega največjih raziskovalcev vseh časov. Leta 1770 je odkril Novo Zelandijo, nato pa še vzhodno obalo Avstralije.
Razstava Iskanje identitete
28. 07. 2000 08.44
Od 28. julija do 28. oktobra bo v Gorici na ogled likovna razstava o dogajanjih na Goriškem v XX. stoletju z naslovom Iskanje identitete - avantgarda - meja - vrnitev k redu. Med 53 avtorji so zastopani tudi slovenski umetniki Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan, pri razstavi pa so sodelovali Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice.
Tudi Slovenci zastopani na razstavi
24. 07. 2000 09.51
Od 28. julija do 28. oktobra bo v italijanski Gorici na ogled likovna razstava o dogajanjih na Goriškem v XX. stoletju z naslovom Iskanje identitete - avantgarda - meja - vrnitev k redu. Med 53 avtorji bodo od Slovencev zastopani Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan. Z izposojo del so pri razstavi sodelovali Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice. V spremnem katalogu k razstavi bo objavljena tudi razprava kustosinje Pilonove galerije dr. Irene Mislej.
100. obletnica pariškega metroja
21. 07. 2000 10.22
Pariški metro je ta teden praznoval 100. obletnico, danes pa to sredstvo javnega prevoza, ki potnikom omogoča, da z enega konca francoske prestolnice na drugega prispejo v pičlih 12 minutah, dnevno uporablja približno štiri milijone ljudi. Pariški metro sicer obsega 14 prog, ki povezujejo središče prestolnice, in več prog podzemnega vlaka RER, ki središče povezuje s predmestji. Prvo progo metroja so odprli 19. julija 1900, povezovala pa je postaji Porte Maillot na zahodni strani mesta s postajo Porte de Vincennes na vzhodu. Ta proga je še vedno ena izmed najbolj koriščenih, saj se med drugim ustavlja ob pomembnih turističnih točkah, kot so Slavolok zmage, Place de la Concorde in muzej Louvre. Pariški metro sicer velja za enega izmed najbolj učinkovitih, je zanesljiv in poceni - skupek desetih vozovnic stane 58 frankov.
Andersenov muzej z novimi deli
08. 07. 2000 15.36
Andersenov muzej v Koebenhavnu je nedavno kupil kolekcijo rokopisov, pesmi in pisem pravljičarja Hansa Christiana Andersena, poleg tega pa še vrsto prvih izdaj njegovih pravljic. Iz muzeja so sporočili, da so nakupili za skupno 600 strani različnih primerkov avtorjevih del v vrednosti 3,6 milijona kron.
Clinton si za muzej želi cestno oznako
08. 07. 2000 11.43
Ameriški predsednik Bill Clinton je pri novozelandskih oblasteh izrazil željo, da bi mu poslali repliko cestne prometne oznake, ki označuje t. i. predsedniško avtocesto, ki na severu Nove Zelandije povezuje mesti Clinton in Gore. Gore je namreč priimek sedanjega ameriškega podpredsednika Ala Gorea. Mesti, ki ležita na skrajnem severu Severnega otoka, sta oddaljeni 50 kilometrov. Ameriški predsednik pa si repliko želi za svoj predsedniški muzej.
Spomin na Ito Rino
07. 07. 2000 11.05
Slovenska kinoteka in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane bosta skupaj z lokalnimi oblastmi v Divači rojstni dan filmske dive nemega filma Ite Rine, s pravim imenom Ida Kravanja (1907-1979), danes zaznamovali z odkritjem doprsnega kipa in filmskimi projekcijami v rojstni hiši zvezdnice. To je Škrateljnova hiša v Divači, preurejena v muzej. Kip je oblikovala Maja Babič Košir, študentka prvega letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Avtorica je dobila prvo nagrado na internem natečaju za kiparski portret rojakinje igralke. Razpisala ga je občina Divača.
Zbrani Andersenovi rokopisi
30. 06. 2000 19.27
Andersenov muzej v Koebenhavnu je kupil veliko zbirko rokopisov, pesmi in pisem Hansa Christiana Andersena ter več prvih izdaj njegovih pravljic. Dragocenih rokopisov je za 600 strani, zanje pa je bilo potrebno odšteti 456.000 ameriških dolarjev, so sporočili iz muzeja.
Grobnice v španski cerkvi
28. 06. 2000 13.13
Arheologi so med izkopavanjem cerkve iz 10. stoletja na severovzhodu Španije, ki je potekalo od začetka maja in se bo končalo ta teden, našli 18 grobov z dobro ohranjenimi posmrtnimi ostanki. Grobovi so razporejeni na različnih krajih okoli cerkve. V okolici te cerkve so arheologi že leta 1997 našli 120 grobov, med drugim tudi dve družinski grobnici. Ester Blanas, predstavnica lokalnih oblasti, je izrazila upanje, da bodo postavili muzej z najdbami iz te cerkve, ki je bila zgrajena okoli leta 910 in so jo renovirali v 16. stoletju. Med najdbami so tudi stari kovanci in keramični izdelki.
Najslavnejša diamanta na isti razstavi
23. 06. 2000 09.11
Obiskovalci ameriškega narodnega prirodoslovnega muzeja v Washingtonu si bodo jeseni lahko ogledali dva najslavnejša diamanta na svetu. Za to priložnost si bo muzej iz Nemčije sposodil legendarni dresdenski zeleni diamant, ki ga bodo predstavili poleg slanega diamanta Hope. Draga kamna bosta na ogled do konca januarja drugo leto. Direktor muzeja Robert Fri je povedal, da gre za najbrž edinstveno priložnost videti oba kamna skupaj. Dresdenski diamant je malo manjši kot modri, 45 karatov veliki diamant Hope, zelena barva teh dragih kamnov pa je izredno redka. Ogled obeh diamantov skupaj je omogočil znani newyorški draguljar Ronald Winston.
Razstava o Johannu Sebastianu Bachu
22. 06. 2000 16.16
Ob 250. obletnici smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750) je mestni muzej v Leipzigu pripravil razstavo, na kateri je predstavljen odnos mesta do njegovega najslavnejšega skladatelja. Do 30. septembra bo na ogled na voljo približno 50 dokumentov, ki pričajo o stalnih sporih skladatelja z mestnimi oblastmi. V stari mestni hiši bo med drugim na ogled tudi Bachov portret Eliasa Gottloba Haussmanna, ki je najverjetneje edina ohranjena podoba skladatelja, nastala v času njegovega življenja in je služila kot predloga za druge Bachove portrete. Na razstavi bodo predstavljeni tudi številni Bachovi dokumenti in mesto v času skladateljevega življenja.
Razstava kiparke Susan Bleakley
22. 06. 2000 12.39
V celjskem likovnem salonu bodo v ponedeljek, 26. junija, odprli razstavo angleške kiparke iz Cornwalla Susan Bleakley, ki se bo predstavila s serijo najnovejših del pod skupnim naslovom Pogled skozi plamen. Razstava bo na ogled do 31. julija, nakar se bo preselila v Muzej sodobne umetnosti v Skopju, potem pa še v bolgarsko Mestno galerijo v Varni.
Degas in Picaso v Guggenheimu
20. 06. 2000 21.41
Razstava ''Degas in Picaso: slike, kipi in fotografski aparat'', ki bo poleti na ogled v Guggenheimovem muzeju v Bilbau, bo prikazala vpliv fotografije na slikarstvo in kako je fotografija spremenila proces nastajanja umetniškega dela. V dobi računalniške tehnologije in njenih podob je po besedah direktorice razstave Dorothy Kosinski zelo zanimivo videti, kako so se umetniki pred stotimi leti soočili s podobnimi razmerami. Dela Degasa, Gauguina, Picassa in Rodina bodo razstavili skupaj s fotografijami umetniškega dela. Futuristični muzej, ki ga je zasnoval ameriški arhitekt Frank O. Gehry, vsako leto obišče več kot milijon ljudi.
V Zagrebu razstava del Jožeta Plečnika
07. 06. 2000 08.09
Pod pokroviteljstvom slovenskega predsednika Milana Kučana, hrvaškega predsednika Stipeta Mesića in češkega predsednika Vaclava Havla so sinoči v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt odprli razstavo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika z naslovom Arhitektura za novo demokracijo. Odprla sta jo predsednika Kučan in Mesić, medtem ko Havla na odprtju ni bilo zaradi nedavne operacije.
Tepih Ludvika XIV. prodali za 1,3 milijona dolarjev
26. 05. 2000 16.06
Na dražbi v newyorški dražbeni hiši Christie's so pred kratkim prodali redek tepih iz 17. stoletja, ki ga je sončni kralj Ludvik XIV. dal narediti za veliko galerijo v dvorcu Louvre.
Razstava Slovenija - denarništvo in zgodovina v Stockholmu
25. 05. 2000 15.53
V švedskem Kraljevem numizmatičnem muzeju (Myntkabinettet) v starem mestnem jedru Stockholma bo švedski veleposlanik pri Združenih narodih Jan Martenson danes odprl razstavo Slovenija - denarništvo in zgodovina, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije. Na več kot 3100 eksponatih je skozi razvoj denarništva moč razbrati zgodovino na območju Slovenije v času med letom 43.000 pr.n.št., ki ga dokumentira najdba Neandertalčeve piščali v jami Divje Babe pri Idriji, in proglasitvijo neodvisnosti Slovenije leta 1991.
Prenova in razširitev galerije Uffizi
19. 05. 2000 15.35
Galerijo Uffizi v Firencah, ki je najbolj obiskan italijanski muzej, saj ga vsako leto obišče približno 1,5 milijona obiskovalcev, nameravajo prenoviti in razširiti. Razstavne površine bodo razširili s 7000 na 30.000 kvadratnih metrov. Galerijo bodo prenavljali do leta 2004, dela pa bodo stala 56,8 milijona evrov. V galeriji Uffizi so razstavljena dela italijanske in zahodnoevropske umetnosti od začetka 17. stoletja. Posledice eksplozije v galeriji, ki jo je leta 1993 povzročila podtaknjena bomba, so že odpravili.
Muzealcem podelili Valvasorjeva odličja
18. 05. 2000 15.00
Na opoldanski slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani so ob mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, nagrajencem izročili najvišja muzejska odličja za leto 1999. Podeljuje jih Slovensko muzejsko društvo, ki mu trenutno predseduje Jože Hudales. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju muzealstva je prejela Tanja Tomažič, Valvasorjeva priznanja za posebne dosežke pri uveljavljanju muzejske stroke doma in na tujem pa Koroški muzej z Raven na Koroškem in numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Častna Valvasorjeva priznanja so prejeli Taja Čepič, Boris Gregorka in dediči akademika Franceta Miheliča - Maja Dolanc, France Mihelič in Alenka Puhar.
Londonski muzej je odkupil ''stroj smrti''
17. 05. 2000 12.28
Londonski muzej znanosti je odkupil ''stroj smrti'', ki so ga uporabili v štirih primerih legalne evtanazije v Avstraliji. Stroj za izvajanje evtanazije so za 650 dolarjev odkupili od dr. Philipa Nitschkeja, ki ga je tudi sestavil. V času od septembra 1996 do marca naslednjega leta so štirje prebivalci Avstralije na lastno pobudo spili stekleničko smrtnega strupa s pritiskom na tipko na računalniku, ki je sprožila postopek evtanazije. Omenjene smrti so bile izvedene po zakonitem postopku, saj je bila evtanazija v Avstraliji takrat legalna. Po šestih mesecih pa je zvezna vlada evtanazijo prepovedala. Od takrat je bil ''stroj smrti'' spravljen na vrtu Nitschkeja, sedaj pa bo postal ena glavnih zanimivosti muzeja v Londonu.