Muzej
Rekorden obisk v Rijksmuseumu
04. 01. 2000 16.54
Znamenit amsterdamski Rijksmuseum, v katerem je poleg več deset Rembrandtovih tudi veliko drugih mojstrovin, je lani obiskalo rekordnih 1,3 milijona obiskovalcev. Obisk tega svetovnoznanega muzeja, ki bo spomladi praznoval 200. obletnico obstoja, je bil leto prej za sto tisoč obiskovalcev manjši.
Nova podoba pariškega centra
02. 01. 2000 09.15
V francoski prestolnici je včeraj odprl vrata prenovljeni kulturni center Georges Pompidou. Po 27 mesecih prenove, ki je stala 137,2 milijona evrov, se priljubljena ''rafinerija'', predstavlja v novi preobleki.
Rekordno število ljubiteljev filma
30. 12. 1999 17.34
Filmski muzej v Potsdamu je v letos obiskalo rekordno število ljubiteljev filmske umetnosti. Po besedah uprave muzeja so imeli 115.000 obiskovalcev, kar je za 20.000 več kot v letu 1998. Največ ljubiteljev filma je muzej obiskalo predvsem zaradi del nemške režiserke Leni Riefenstahl in ameriškega filmskega ustvarjalca Charlieja Chaplina, so prepričani v upravi muzeja. Ta sicer še dodaja, da mnoge obiskovalce poleg razstavljene snemalne in druge filmske opreme privabijo tudi različne prireditve, povezane s filmsko zgodovino.
Tomaszewski v Mestni galeriji
22. 12. 1999 20.34
Muzej plakata v poljskem Wilanowu je 10. junija letos počastil 85-letnico rojstva in šest desetletij aktivnega umetniškega ter pedagoškega delovanja prof. Henryka Tomaszewskega z njegovo prvo samostojno razstavo v tej ustanovi.
V Bernu bodo zgradili muzej Paula Kleeja
18. 12. 1999 18.55
Oblasti v švicarskem mestu Bern so nedavno sporočile, da bodo zgradile muzej, posvečen slikarju Paulu Kleeju. Načrt za izgradnjo muzeja so zaupale italijanskemu arhitektu Renzu Pianu, ki je med drugim ustvaril tudi pariški center Pompidou in mednarodni center za znanost in tehnologijo v Amsterdamu.
Otvoritev Muzeja judovske zgodovine
17. 12. 1999 19.13
Muzej judovske zgodovine v Berlinu bo zaradi tehničnih težav svoje vrata odprl leta 2001 in ne leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, je sporočil direktor muzeja Michel Blumenthal.
Pariški Louvre odprl podzemni podhod
15. 12. 1999 16.31
Z odprtjem podzemnega prehoda pod Seino se je pariški muzej Louvre povezal s parkom Tuileries na desnem bregu reke. S tem so vzpostavili povezavo tudi med muzeji d'Orsey, Orangerie in Jeu de Paume. V Louvreu so odprli tudi sedem novih dvoran v krilu Richelieu, ki so posvečene delom, nastalim med letoma 1815 in 1848. V novih dvoranah je razstavljenih 175 del, od katerih jih je muzej sto kupil po letu 1986. Po restavraciji, ki naj bi jo končali v začetku leta 2000, bo imel Louvre 61.300 kvadratnih metrov razstavnih površin, na katerih bo razstavljenih 32.000 umetniških del. Leta 1984 je Louvre obsegal 31.200 kvadratnih metrov, v začetku 90. let pa je razstavljal 22.000 del.
V Egiptu največji muzej zgodovine na svetu
14. 12. 1999 16.36
Egiptovske oblasti bodo prihodnji mesec na območju izven Kaira začele graditi novi muzej zgodovine, ki bo po besedah egiptovskega ministra za kulturo Faruka Hosnija največja galerija zgodovine na svetu. Načrt gradnje je nastajal štiri leta, sredstva zanj v višini 1,5 milijona ameriških dolarjev pa je odobrila italijanska vlada. Za gradnjo muzeja bo sicer potrebnih dodatnih 400 milijonov dolarjev, je med drugim povedal Hosni. Dodal je še, da so egiptovske oblasti že zaprosile za mednarodno pomoč, pri financiranju projekta pa naj bi sodelovala tudi Svetovna banka in Arabski razvojni sklad.
Nov muzej v Benetkah
11. 12. 1999 17.01
Guggenheimov muzej bo v beneški palači, kjer je bila v 17. stoletju carinarnica, odprl novo ''podružnico'', so sporočili predstavniki muzeja. Benetke so oddale stavbo v najem za 99 let. Guggenheimov muzej sodobne umetnosti naj bi predvidoma odprli čez tri leta. Guggenheimov muzej, ki ima svoj sedež v New Yorku, je doslej podružnce odprl v Berlinu ter v španskem Bilbau. Zanimivo je, da bo novi muzej stal v neposredni bližini palače, kjer je zadnjih 30 let svojega življenja preživela Peggy Guggenheim. Umrla je leta 1979, za seboj pa pustila svojo zasebno zbirko, ki si jo je še vedno mogoče ogledati. Palača nekdanje carinarnice stoji ob beneškem Velikem kanalu, zgrajena pa je bila v obdobju med 1676-82.
Rembrandtov ponaredek
11. 12. 1999 09.42
Strokovnjaki za umetniška dela iz več držav so potrdili sum, da je slika Avtoportet z baretko, ki naj bi jo naslikal nizozemski slikar Rembrandt in je last Mestne galerije v Stuttgartu, ponaredek, je spročil Muzej Mauritshuis iz Haaga. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da slika izvira iz Rembrandtovega ateljeja, vendar pa je primerjava z ostalimi slikarjevimi portreti pokazala velike razlike v načinu dela in kvaliteti. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da že obstaja slika Avtoportret z baretko, ki jo je Rembrandt naslikal leta 1659. Nedokončano delo, ki je last francoskega muzeja Granet, je dolga leta veljalo za kopijo.
Jean Nouvel bo oblikoval muzej umetnosti
09. 12. 1999 17.39
Francoski arhitekt Jean Nouvel bo izdelal načrt za pariški Muzej umetnosti prazgodovinske dobe, ki ga bodo zgradili predvidoma do leta 2004 blizu Eifflovega stolpa, je včeraj sporočil francoski predsednik Jacques Chirac.
Kronos 2000 - Ljubljana, ljudje in dogodki
02. 12. 1999 13.43
Mestni muzej Ljubljana je v svojem Kulturno-informacijskem centru pripravil izvirno razstavo Kronos 2000 - Ljubljana, ljudje in dogodki. O dvetisočletni zgodovini Ljubljane na razstavi, ki so jo odprli danes, priča skrbno izbranih 38 eksponatov - od katerih najstarejši datira iz 2. stoletja, najstarejši pa iz letošnjega leta - iz muzejskih zbirk skupaj z 2000 oštevilčenimi steklenicami zlate radgonske penine z nalepkami značilnih osebnosti in dogodkov, povezanih z zgodovino prestolnice današnje samostojne Slovenije.
Recital Lenče Ferenčak o Lili Novy
30. 11. 1999 14.52
Lenča Ferenčak, znana dramska in filmska igralka, je iz spominov in poezije pesnice Lili Novy (1885-1958) sestavila recital, ki ga bo z glasbenim sodelavcem Ladom Jakšo prvič uprizorila v četrtek, 2. decembra, zvečer v salonu kamniškega gradu Zaprice. Večer je po verzu iz ene od pesmi Lili Novy naslovljen ''In temni bog mi pravi - Bodi moja!'' Kamniški muzej in tamkajšnji Kulturni center obiskovalcem svetujeta, naj obisk literarno-glasbenega večera povežejo z ogledom muzejskih zbirk in razstav, za kar so postavili tudi enotno, nižjo ceno vstopnice.
V Budimpešti bodo odprli muzej o holokavstu
30. 11. 1999 12.38
V nekdanji sinagogi v Budimpeši nameravajo odpreti muzej in dokumentarno središče o holokavstu, je sporočil direktor federacije judovskih skupnosti na Madžarskem Peter Tordai.
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
V Rimu razstavili eksplozivno napravo
26. 11. 1999 12.43
V bližini poslopja poslanske zbornice v Rimu je italijanska policija davi razstavila doma narejeno eksplozivno napravo. Odgovornost za poskus napada je prevzelo neko neonacistično gibanje.
Najlepše knjige na 15. knjižnem sejmu
25. 11. 1999 18.10
Najlepša knjiga na 15. slovenskem knjižnem sejmu ni ena, ampak jih je pet, je odločila žirija Društva oblikovalcev Slovenije in jih izbrala v vseh kategorijah razen na področju mladinske književnosti, kjer niso opazili izstopajočega oblikovalskega dosežka.
Razstava o delu Edvarda Rusjana
24. 11. 1999 20.16
V Ljubljani so odprli dokumentarno razstavo o življenju in delu pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana. Prav jutri bo namreč minilo devetdeset let od njegovega prvega uspešnega leta.
Nove razstavni prostori v Louvru
24. 11. 1999 19.21
Največji francoski muzej, pariški Louvre, bo 15. decembra odprl novih sedem razstavnih prostorov, ki bodo namenjeni umetniškim delom, ki so v Franciji nastali v času restavracije (1814-1830) in julijske monarhije (1830-1848).
Predsednik Kučan podelil državna odlikovanja
24. 11. 1999 17.05
Predsednik države Milan Kučan je danes na posebni slovesnosti vročil odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije Reviji pevskih zborov Primorska poje za 30-letno širjenje pevske kulture in ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, profesorju Univerze v Mariboru dr. Tinetu Lahu za vsestransko življenjsko delo in dr. Vilku Novaku za bogato in ustvarjalno življenjsko delo na področju etnologije. S častnim znakom svobode Republike Slovenije pa je predsednik Kučan odlikoval Posavski muzej Brežice ob 50-letnici delovanja za zasluge in prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega življenja, Miroslavo Kramarič za dolgoletno učiteljsko delo in bogat osebni prispevek k razvoju Loma pod Storžičem, Milana Matosa za zasluge pri razvoju slovenskega založništva ob 25-letnici delovanja knjižnega kluba Svet knjige, zaslužnega profesorja Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Antona Ogorelca za zasluge pri razvoju in uresničevanju programov avtomatizacije, dr. Milana Pogačnika za zasluge pri znanstveno-raziskovalnem, pedagoškem in organizacijskem delu, pomembnem za razvoj in uveljavljanje slovenskega veterinarstva, ter dr. Bruna Ravnikarja za pomembno delo v slovenski folklorni dejavnosti.
Kolumbijski zaklad v Madridu
17. 11. 1999 18.55
Del zaklada, ki ga Špancem med odkrivanjem Amerike nikoli ni uspelo najti, je do 13. januarja na ogled v arheološkem muzeju v Madridu. Razstavljenih je 319 eksponatov, za razstavo pa jih je posodil kolumbijski muzej zlata v Bogoti, ki ima sicer v lasti 33.000 dragocenih kosov. Zbrali so jih pred prihodom Krištofa Kolumba, gre pa za dragulje iz zlata, keramike in školjk, ki so krasili indijanske poglavarje in s katerimi so častili bogove.
Nemška nagrada za arhitekturo Libeskindu
17. 11. 1999 18.53
Nemško nagrado za arhitekturo v vrednosti 50.000 mark bo letos prejel Američan Daniel Libeskind, ki je zasnoval judovski muzej v Berlinu. Žirija, ki jo sestavljajo ugledni arhitekti, meni, da je muzej v obliki Davidove zvezde inovativna zamisel, ki odstopa od tradicionalnih oblik.
Freske pod vatikansko garažo
17. 11. 1999 15.38
Župan Rima Francesco Rutelli je pozval urad za zaščito kulturne dediščine, naj nedavno odkritje dveh antičnih sob, poslikanih s freskami, ne prepreči gradnje vatikanske garaže za sveto romarsko leto 2000.
Novosti v celjskem Muzeju novejše zgodovine
15. 11. 1999 19.37
V Muzeju novejše zgodovine Celje, ki se v letošnjem letu lahko pohvali s 56.000 obiskovalci, pripravljajo stalno postavitev Živeti v Celju - živeti v letih 1900-2000, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega leta. Vsebinsko bo to prikaz življenjskih poti treh (namišljenih) generacij, od rojstva na začetku tega stoletja pa do današnjih dni. Pri tem so upoštevali tehnološki razvoj ter vse spremembe in dogajanja v mestu. Razstavo bodo oblikovali z dveh muzeoloških pristopov in pripravili klasično in ambientalno-scensko postavitev.
Francoske umetniške mojstrovine v Rimu
13. 11. 1999 12.34
V Rimu so včeraj odprli razstavo z naslovom Od Poussina do impresionistov, na kateri bo do 27. februarja prihodnje leto na ogled 25 mojstrovin francoskih umetnikov, ki jih sicer hrani moskovski muzej Puškin. Razstava obnavlja zgodovino francoske umetnosti od 17. pa do začetka 20. stoletja in predstavlja dela velikih francoskih umetnikov, kot so Nicolas Poussin, Antoine Watteau, Jean-Honor Fragonard, Paul Cezanne, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso in Pierre Bonnard.
Zgodovinski pogled na razumevanje časti v Sredozemlju
11. 11. 1999 11.55
V koprskem Pokrajinskem muzeju se je dopoldne začela tridnevna mednarodna znanstvena konferenca na temo Čast: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa v Sredozemlju od 12. do 20. stoletja.
Prvi zasebni Muzej sodobne umetnosti
08. 11. 1999 15.49
V avstrijskem Klosterneuburgu pri Dunaju so nedavno odprli prvi avstrijski zasebni Muzej sodobne umetnosti. Prva razstava v stavbi ob porečju reke Donave predstavlja izbor približno 300 slik, skulptur in video del iz približno 4500 objektov celovite zbirke, ki je v lasti zakonskega para, Karla-Heinza in Agnes Essl. Na površini več kot 3200 kvadratnih metrov bodo javnosti na ogled med drugim dela avstrijskih slikarjev kot so Maria Lassnig, Arnulf Rainer ali Guenter Brus ter mednarodnih umetnikov kot so Georg Baselitz in Tony Gragg. Zakonca Essl sta začela s sistematičnim zbiranjem avstrijske sodobne umetnosti v 60-tih letih. V 90-tih letih pa sta se načrtno usmerila tudi na dela evropskih in ameriških umetnikov.
Razstava o Havlu
28. 10. 1999 15.37
Fotografsko-dokumentarna razstava pod naslovom Vaclav Havel - državljan in dramatik, ki jo bo drevi ob 18. uri v Slovenskem gledališkem muzeju slovesno odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, Havlov kolega in prijatelj, v štirih sklopih osvetljuje Havlovo pot intelektualca druge polovice XX. stoletja.
Znani marmorni levi iz Delosa v muzej
27. 10. 1999 16.33
Znane kipe marmornih levov, ki naj bi bili stari približno 2600 let, so prepeljali v muzej v Delosu, je poročal grški radio. Odločitev je sprejel grški Arheološki svet, saj je močan veter, ki s seboj nosi tudi velike količine soli, in piha na Delosu skoraj polovico leta, že močno načel njihovo podobo. Po raziskavah arheologov, so kipi levov, v dneh, ko je veter močno pihal, izgubili tudi do gram svoje teže. Že leta 1992 so arheologi zahtevali, da bi kipe levov prenesli v atenski Arheološki muzej, a je Arheološki svet pobudo zavrnil zaradi nevarnosti, ki bi jih lahko povzročil prevoz. Delos je bil starem veku najpomembnejše versko središče v Grčiji, danes pa je 3,6 kvadratna kilometra velik otok neposeljen. Vsako leto ga obišče na tisoče turistov.
Razširitev Picassovega muzeja
27. 10. 1999 16.32
Z razstavo pokrajinskih slik slikarja Pabla Picassa so odprli dve razširitveni zgradbi Picassovega muzeja v Barceloni. Muzej v starem mestnem jedru katalonske prestolnice, eden najpomembnejših turističnih zanimivosti, so razširili z dvema srednjeveškima palačama s 7100 na 10.600 kvadratnih metrov razstavnih površin. Nove prostore so opremili po načrtih katalonskega arhitekta Jordija Garcesa. 25. oktobra, na 118. rojstni dan Pabla Picassa, pa sta jih odprla španska kraljica Sofija in župan Barcelone Joan Clos. V novih prostorih je odprta razstava z naslovom Picasso: notranja in zunanja pokrajina z več kot 200 deli španskega umetnika; na ogled bo do 30. januarja.