Pisatelj
Znani nominiranci Prešernovih nagrad
03. 12. 2001 00.00
Za Prešernovo nagrado so letos nominirani, skladatelj <strong>Vinko Globokar</strong> za življenjsko delo, pesnik <strong>Milan Jesih</strong> za pesniški opus, <strong>Vojteh Ravnikar</strong> za arhitekturni opus in igralec <strong>Zlatko Šugman</strong> za igralski opus. Imena nagrajencev bodo znana 7. februarja.
Rushdie obsoja paranoični islam
07. 11. 2001 00.00
Britanski pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie je v nedavnem pogovoru za <em>New York Times</em> obsodil "paranoični islam" in pri tem zatrdil, da je ameriška protiteroristična kampanja v nasprotju s trditvami ZDA dejansko povezana s to vero.
Ridley Scott bo režiral Parfum
22. 10. 2001 00.00
Ridley Scott, režiser z oskarjem nagrajenega <em>Gladiatorja</em>, je podpisal pogodbo za režijo filmske verzije znanega nemškega romana <em>Parfum: zgodovina nekega morilca</em>, ki je bil napisan pred dvajsetimi leti.
Leonard Cohen je vstajal pred ptiči in psi
08. 10. 2001 00.00
Kanadski pevec in pisatelj Leonard Cohen, znan po svojih melanholičnih pesmih, je med ustvarjanjem novega albuma <em>Ten New Song</em> vstajal že ob 4. uri zjutraj.
Profil Mula Mohameda Omarja
30. 09. 2001 00.00
Afganistanska vas Singesar ni videti kraj, iz katerega bi lahko izviral človek, ki kljubuje mednarodni protiteroristični koaliciji in vojaško mogočnim ZDA noče izročiti Osame bin Ladna, svojega osebnega gosta, glavnega osumljenca za srhljive samomorilske napade v New Yorku in Washingtonu.
Slovesnost v Bazovici pri Trstu
09. 09. 2001 00.00
V Bazovici pri Trstu je potekala osrednja spominska slovesnost ob 71. obletnici ustrelitve štirih bazoviških rodoljubov.
Clintonova pisateljska pomoč
27. 08. 2001 00.00
Nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu bo pri pisanju spominov pomagal tudi pisatelj in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Taylor Branch.
Plačilo za lik Drakule
25. 08. 2001 00.00
Romunija bo za uporabo lika grofa Drakule morala od ameriškega studia Universal odkupiti pravice, saj bodo ob mestu Sighisoara v osrednji Romuniji spomladi leta 2002 začeli z gradnjo parka Drakulova dežela.
Biki ranili več ljudi
09. 07. 2001 00.00
V današnjem drugem tradicionalnem teku z biki po ulicah Pamplone so bili ranjeni trije ljudje, ko eden od bikov ni hotel slediti tekačem, ampak se je raje odločil za gledalce ob progi. Vsi trije so jo odnesli z manjšimi poškodbami. Vsaj šest ljudi je bilo nabodenih na rogove bikov med včerajšnjim prvim tekom bikov. Šest bikov, ki tehtajo od 520 do 620 kilogramov in osem volov, ki spremljajo bike, si je izbralo svojo pot in pri tem presenetilo na stotine ljudi, ki so tekli za njimi.
Umrl pisatelj Mordecai Richler
05. 07. 2001 00.00
V 70. letu starosti je za posledicami raka v ponedeljek umrl eden najbolj znanih sodobnih kanadskih pisateljev Mordecai Richler, je sporočila njegova založniška hiša Knopf Canada. Richler je bil znan po svojih opisih judovske skupnosti v Montrealu.
Premiera monodrame Domovina, glej, umetnik
27. 06. 2001 00.00
V okviru 49. ljubljanskega poletnega festivala bo drevi ob 21.30 uri premiera monodrame Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih v interpretaciji Toneta Kuntnerja in v režiji Borisa Kobala. Zgodbo o sedemdnevni zaporniški kazni, ki jo je pisatelj Ivan Cankar zaradi provokativnega predavanja preživljal v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča, sta umetniško priredila igralec in Matjaž Kmecl. Zdi se, da zapor kakšne prevzgoje ni opravil. V časopisu Zarja se o pisateljevi izpustitvi zapisali: Sodrug Ivan Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Poznati mu ni, če se je kaj poboljšal. Ponovitev predstave, ki je nastala v produkciji Festivala Ljubljana, bo v ponedeljek, 2. julija.
Kunderi nagrada Francoske akademije
22. 06. 2001 00.00
Češki pisatelj Milan Kundera, ki piše tudi v francoskem jeziku, je včeraj za svoj celotni opus prejel literarno nagrado Francoske akademije. Nagrada je vredna 200.000 francoskih frankov (približno 30.000 evrov). Med njegove največje uspešnice sodi leta 1984 objavljeni roman Neznosna lahkost bivanja. Kundera od leta 1978 živi v Parizu, štiri leta kasneje pa je dobil francosko državljanstvo.
Kafkina nagrada Philipu Rothu
30. 05. 2001 00.00
Dobitnik literarne nagrade Franza Kafke za letošnje leto v vrednosti 10.000 dolarjev je ameriški pisatelj Phillip Roth, je sporočila namestnica direktorja društva Franz Kafka iz Prage Daniela Uherkova.
Odbor za zaščito Miloševića
16. 05. 2001 00.00
Ruski poslanci, igralci in književniki, ki so blizu nacionalističnim in komunističnim krogom so napovedali ustanovitev odbora za zaščito nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od 1. aprila v beograjskem zaporu. V izjavi, ki jo je podpisalo 24 znanih osebnosti, med njimi igralka Ljudmila Zajceva, kozmonavt Vladimir Djanibekov in pisatelj Aleksander Žinovjev, se je odbor obvezal, da se bo boril za izpustitev Miloševića ter za njegovo varnost in zdravje.
Umrl je pisatelj Douglas Adams
12. 05. 2001 00.00
V starosti 49 let je za posledicami srčnega infarkta umrl britanski pisatelj znanstvenofantastičnih romanov Douglas Adams. Pisatelj je umrl na svojem domu v Santa Barbari v ameriški zvezni državi Kalifornija. Adams, ki se je rodil leta 1952 v Cambridgu v Veliki Britaniji, je leta 1979 zaslovel s kultnim romanom Štoparski vodnik po Galaksiji.
Berlusconi napovedal možne ministre
09. 05. 2001 00.00
Kandidat italijanske desnice za novega premiera na nedeljskih volitvah Silvio Berlusconi je sinoči nepričakovano med predvolilno televizijsko oddajo napovedal seznam oseb, ki jih želi v svojem bodočem vladnem kabinetu, če bo seveda na parlamentarnih volitvah zmagal. Berlusconi je kot možnega ministra napovedal tudi predsednika družbe Ferrari Luco di Montezemolo, zaradi uspehov družbe "rdečega konjiča" zelo priljubljenega med Italijani.
Nagrado Cervantes izročili Umbralu
23. 04. 2001 00.00
Na univerzi v španskem mestu Alcala de Henares so podelili nagrado Cervantes, najbolj prestižno nagrado za književnost v španskem jeziku. Letošnjemu dobitniku nagrade, španskemu pisatelju, esejistu in kolumnistu Franciscu Umbralu jo je izročil španski kralj Juan Carlos. Hkrati so v Madridu potekali protesti ženskih gibanj. Okoli 50 protestnic je skušalo vdreti tudi v kraljevo akademijo v Madridu, s čimer so želele opozoriti, da naj bi nagrajeni pisatelj kot tipični predstavnik mačistične kulture upravičeval nasilje nad ženskami.
Prebujenje v kinoteki
06. 04. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki so predvajali 444-minutni nemi film Prebujenje (The Wake) iz lanske danske produkcije. Ta celovečerni film je bil posnet po zloglasnem romanu Jamesa Joyca, praktično neberljivem in v nebo kovanem Finneganovem prebujenju (Finnegans Wake), ki ga je pisatelj ustvarjal celih šestnajst let in z njim presegel vse znane in neznane literarne konvencije. Kot nasprotje težavne literarne tvorbe iz leta 1939 se njen prevod v podobo kaže kot neverjetno privlačen in osupljivo lep mozaik gibljivih slik, dejansko osvobojen zakonitosti svojega medija.
Umrl pisatelj Robert Ludlum
14. 03. 2001 00.00
V bolnišnici na Floridi je v ponedeljek v starosti 73 let zaradi srčnega napada umrl avtor uspešnic o vohunih Robert Ludlum, so povedali v bolnišnici. Pisal je tudi pod psevdonimoma Jonathan Ryder and Michael Shepherd. Njegova najbolj uspešna dela so Ostermanov vikend, Parsifalov mozaik in Holcroftova pogodba. Tri nove knjige bodo izšle posthumno.
Kate Winslet o de Sadu
02. 03. 2001 00.00
Igralka Kate Winslet, ki se je proslavila s filmom Titanik, meni, da je francoski pisatelj markiz de Sade "gnusen", čeprav občuduje njegovo domišljijo. Marsikaj od tega, kar si je v svojih erotičnih in eksotičnih zgodbah izmislil de Sade, je "odvratno", je za nemško revijo TV Spielfilm dejala Kate Winslet. 25-letna igralka v svojem novem filmu Škandalozno pero (Quills) igra perico, ki iz norišnice pretihotapi rokopis markiza de Sada. Film bo na ogled tudi v slovenskih kinematografih.
Tri žlahtna komedijska peresa
12. 02. 2001 00.00
Na letošnji natečaj za Žlahtno komedijsko pero, ki ga je razpisalo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje, je prispelo 23 besedil. Žirija v sestavi pisatelj Matjaž Kmecl, dramaturg Krištof Dovjak in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar se je soglasno odločila, da nagrado v višini 900.000 tolarjev enakovredno razdeli med avtorje naslednjih originalnih komedijskih besedil: Hotel Evropa, Ločitev ter Podnajemnik. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Matija Logar, imena avtorjev zaradi anonimnosti natečaja niso znana. Uradna podelitev nagrade Žlahtno komedijsko pero bo prihodnjo nedeljo v SLG Celje, ko bodo tudi sklenjeni letošnji deseti Dnevi komedije.
Nordijska nagrada Janu Kjarstadu
03. 02. 2001 00.00
Dobitnik letošnje nordijske književne nagrade, ki velja za najpomembnejšo literarno nagrado v severni Evropi, je norveški pisatelj Jan Kjarstad. Nagrado v vrednosti 90.000 mark podeljuje t.i. Nordijski svet, ki se sestaja enkrat letno v Oslo, sestavljajo pa ga člani iz Danske, Finske, Islandije in Švedske. Letošnji nagrajenec Kjarstad bo nagrado prejel za svojo trilogijo o televizijskem zvezdniku Jonasu Wergelandu z naslovom "Odkritelj". Lani je nagrado prejel danski umetnik Henrik Nordbrandt.
Juričeva v galeriji Alkatraz
25. 01. 2001 00.00
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.
Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.
Nagrada Erasmus Magrisu in Michniku
12. 01. 2001 00.00
Nizozemsko nagrado Erasmus bodo letos podelili italijanskemu pisatelju Claudiu Magrisu in poljskemu zgodovinarju in publicistu Adamu Michniku. Nagrado, vredno 300.000 guldnov, Nizozemska vsako leto podeljuje osebnostim za njihove izjemne prispevke v evropski kulturi, družbi in družboslovju, tradicionalno pa jo podeli princ Bernhard v novembru. Sklad Erasmus je pred dnevi objavil, da si bosta Magris in Michnik nagrado delila, ker sta v svojih prizadevanjih in nastopih jasno pokazala, kako pomembna je zavest o kulturni in politični raznolikosti ter zavest o tem, da ju je potrebno varovati. Magris je pisatelj in profesor germanistike v Trstu, v svojih delih pa opisuje kulturno razslojenost v Srednji in Vzhodni Evropi. Michnik je zgodovinar, publicist in odgovorni urednik poljskega časnika Gazeta Wyborcza. V 80. letih je bil svetovalec sindikata Solidarnost, v svojih delih pa po mnenju sklada Erasmus podaja ostro analizo kulturnih in političnih sil na Poljskem v povojnem obdobju. Podrobnosti o nagradi Erasmus si je mogoče ogledati na spletni strani www.erasmusprize.org.
Obletnica smrti Jamesa Joycea
12. 01. 2001 00.00
Jutri bo minilo 60 let od smrti enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega romana Jamesa Joycea. Irski pisatelj, rojen leta 1882 v Dublinu, je po nedokončanem študiju medicine pri 20. letih zapustil domovino in vse do smrti živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada
20. 12. 2000 00.00
V švicarskem Baslu so podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada. Nagrado pro-humanitatis je prejel nemški čelist in dirigent Mistislav Rostropovič, evropsko nagrado za gospodarske dosežke nekdanji predsednik nemške centralne banke Hans Tietmeyer, med nagrajenci pa sta tudi češki pisatelj Pavel Kohut in koreograf Heinz Spörli. Ostale nagrade so prejeli mladi glasbeniki. Švicarski mojster na tolkalih Florian Arbenz je prejel nagrado sklada Patria Jeunesse, petnajstletna violinistka Antonia-Alexa Georgijev pa evropsko nagrado sklada ABB. Med drugim pa so nagrade prejeli še duet Andrej Starčenko in Dina Fortuna ter švicarski dirigent in pianist Carl Robert Helg. Evropski kulturni sklad je zasebna institucija s sedežem v Baslu, nagrajuje in štipendira pa izjemno nadarjene umetnike. Prve nagrade je sklad začel podeljevati leta 1986.
Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.
Cervantesova nagrada Franciscu Umbralu
12. 12. 2000 00.00
Letošnjo Cervantesovo nagrado, najvišjo literarno nagrado v španskogovorečem svetu, bo letos prejel španski pisatelj in novinar Francisco Umbral. Kot je v Madridu sporočila žirija, mu bodo nagrado podelili za njegov prispevek k španski literaturi.