Pisatelj
Razstava o Žigi Herbersteinu<BR>
17. 05. 2000 18.11
Arhiv Slovenije bo v sodelovanju z rusko Federalno arhivsko službo in Ruskim državnim arhivom starih aktov danes v prostorih Narodne galerije odprl razstavo Žiga Herberstein - odkritelj Rusije, ki bo na ogled do 18. junija.
Podelili nagrado Asturijski princ za komunikacije
11. 05. 2000 12.40
Italijanski pisatelj Umberto Eco je prejel prestižno špansko nagrado Asturijski princ za komunikacije za leto 2000, je sporočila žirija istoimenskega sklada. Žirija se je za italijanskega pisatelja in semiologa odločila soglasno. 68-letni Eco je znan predvsem po svojem romanu Ime rože. Po študiju filozofije leta 1954 je napisal na desetine knjig ter esejev na področju novinarstva in medijev, pa tudi študije na področju semiologije. Nagrado Asturijski princ podeljujejo vsako leto za dosežke posameznikov, delovnih skupin in ustanov na področju znanosti, tehnike, kulture in sociale na mednarodnem prizorišču. Razdeljena je na osem različnih kategorij, in sicer komunikacije, umetnost, družbene vede, literatura, znanost, mednarodno sodelovanje, skladnost in šport. Za nagrade, pospremljene s po 30.000 evri, se je letos potegovalo več kot 260 kandidatov iz 47 držav.
Gostje Društva slovenskih pisateljev
08. 05. 2000 14.38
V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo maja pester spored kulturno-družabnih večerov in predavanj, na katerih bodo svoje delo in druge teme predstavljali domači avtorji in gostje iz tujine. Sredi tega tedna, 10. maja, bo sodobno srbsko poezijo predstavila profesorica iz Novega Sada dr. Bojana Stojanović Pantović, 11. maja pa svoje prevajanje Prešernove poezije v srbohrvaščino in francoščino banjaluški pesnik Kolja Mičević, ki že več let živi v Parizu. 15. maja bo gost študentov primerjalne književnosti pesnik Jože Snoj, 29. maja pisatelj Drago Jančar, 22. maja pa bo revija Literatura pripravila pogovor z italijanskim pesnikom Angelom Cherchijem, zadnjim dobitnikom nagrade kristal Vilenice.
Večer s Tratnikovo in Šalejem
08. 05. 2000 12.52
V organizaciji literarne revije Primorska srečanja se bosta drevi v Društvu slovenskih pisateljev predstavila pisateljica, esejistka in prevajalka Suzana Tratnik ter pisatelj in prevajalec Milan Šalej.
Konsalik je imel svojega pisca
07. 05. 2000 17.00
Pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih svojega življenja, ko je imel že hud diabetes, pisca, ki je pisal zanj, t.i. ghostwriterja. Kot je ugotovila nemška revija Focus, se ''nevidni'' pisec imenuje Peter Heim, star je 76 let in živi na Mallorci. Ko se je Konsaliku stanje poslabšalo in je moral v bolnišnico, je gradivo obdelal Heim, Konsalik pa je lahko izpolnil zahteve pogodbe. Glede Konsalikovega 150. romana z naslovom Po naročilu tigra je Heim pojasnil, da je sprejel gradivo in napisal knjigo. Pisanje Focusa je potrdila tudi Konsalikova hči Dagmar: ''Ko je bil oče zelo bolan, napornih raziskav ni mogel več opraviti sam.'' Konsalik je umrl lani oktobra v 78. letu starosti.
Pisatelji zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji
05. 05. 2000 19.32
Mednarodna pisateljska srečanja, ki jih organizira slovenski center Pen vsako leto maja na Bledu, oživljajo vojne z vseh koncev sveta. Kakor je bila prejšnja leta tema pogovorov vojna na Balkanu, je letos osrednjo vlogo odigrala vojna v Čečeniji. Njej je bilo posvečene večina današnje okrogle mize Mirovnega komiteja mednarodnega Pen >>Etika splošnih pravic pod pritiskom novih svetovnih ureditev<<.V okviru srečanja je dopoldne potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobno in na dolgo je grozote vojne v Čečeniji več kot šestdesetim udeležencem srečanja predstavil čečenski pisatelj Islam Elsanov in jih pozval, naj podpišejo apel za posredovanje mednarodne javnosti v Čečeniji, saj je dogajanje tam popolnoma ušlo izpod nadzora ruskim oblastem, domače upornike pa postavilo pred nepremostljivi zid. Njegov kolega iz ruskega centra Pen Lev Timofejev je posvaril pred škodljivimi posledicami čustvenega pristopa. Njuno soočenje je ponazorilo aktualno dilemo mednarodnega Pen. Boris A. Novak je na blejskem srečanju namreč odstopil kot predsednik Mirovnega komiteja, saj se ne strinja, da bo prihodnja svetovna konferenca Pen v Moskvi. Tam jo bo 22. maja letos organiziralo svetovno predsedstvo Pen, da bi podprlo demokratična prizadevanja v tej državi. Nekateri drugi člani te organizacije pa menijo, da mora Pen reagirati predvsem na nedemokratične procese v Rusiji, na prvem mestu agresijo nad čečenskim prebivalstvom. Da bi Mirovni komite dokončno oblikoval svoje stališče, ki ga bo predstavil na svetovni konferenci, se bo danes, tretji dan mednarodnega srečanja, pozno zvečer sestal znova. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je udeležence srečanja danes v Mestni hiši pogostila s kosilom, je opazila, da dopoldanska problematika še tli v njihovih mislih in da se ji bodo posvečali še naprej. Zelo verjetno se bo to dogajalo do nedelje, ko se bo pisateljsko druženje zaključilo.
Mednarodno srečanje Pen na Bledu
04. 05. 2000 14.09
Tema današnje okrogle mize Jezik književnosti med zemljo in obzorjem je izzvala udeležence mednarodnega srečanja pisateljev k razmišljanju o temeljih sporazumevanja, predvsem pa o vlogi, ki jo ima literatura za medsebojno razumevanje narodov. V hotelu Park jo je vodil Veno Taufer, predsednik slovenskega centra Pen, ki organizira srečanje. Uvodni govornik Jochen Kelter je poudaril, da literatura spet obnavlja, če ga že ne ustvarja. Aktualna globalizacija je po njegovem funkcionalizirala jezik do te mere, da v podporo materialnemu bogatenju posreduje ničvredne informacije, literatura pa uveljavlja domišljijo, gradi nadčutni svet in tako resnično bogati življenje. Kelter je prepričan, da jezik spet ohranja suverenost narodov, kakršna je že bila njegova vloga nekoč v preteklosti. Ta švicarski pisatelj je tudi predsednik evropske pisateljske konference, ki se kot vseevropska organizacija zavzema za uveljavitev kulturne politike v programih Evropska unije. Romunska pisateljica Ioanna Ieronim Brandus je opozorila, da pogosto prav nejasne identitete narodov ustvarjajo nacionalizme. Teme, ki jih nacionalistične vlade potiskajo v molk, pa lahko zaživijo v prevedenih knjigah tujih avtorjev. Portugalec Joao Barrento je zbrane spomnil, da literatura išče smisel tam, kjer navidez ni ničesar. Tone Peršak je ugotovil, da se je v Sloveniji zanimanje za literaturo močno zmanjšalo, od kar le-ta ni več v službi vsakdanje politike. Zdi se mu, da pri nas literatura ni nič bolj privilegirana kot drugod po svetu.
Umrl španski dramaturg Antonio Buero Vallejo
29. 04. 2000 16.40
V Madridu je v 83. letu starosti za posledicami možganske kapi umrl Antonio Buero Vallejo, eden najpomembnejših španskih dramaturgov 20. stoletja. Buero Vallejo je veljal za najpomembnejšega predstavnika socialnega realizma v španskem gledališču. Leta 1986 so mu podelili nagrado Cervantes, prejel pa je tudi številne druge nagrade za literarno delo. Avtor del, kot sta Zgodovina nekih stopnic (Historia de una Escalera) in Sklad (La Fundacion), je bil politično in družbeno angažiran pisatelj. Pod diktaturo generala Franca (1939-1975) je bil Buero Vallejo v množičnem procesu zaradi ''uporništva'' obsojen na smrt; kazen so nato spremenili v dosmrtno ječo. Njegova dela so v času Francovega režima večkrat cenzurirali.
Pisateljska turneja po Braziliji
27. 04. 2000 10.10
Čeprav portugalsko govori 200 milijonov ljudi po vsem svetu, največ v Braziliji, v ta jezik še ni bilo opaznejših prevodov slovenske književnosti; k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in - dolgoročneje - večjemu zanimanju za obojestransko prevajanje naj prispeva dvotedenska bralna turneja, ki jo slovenski literati in prevajalci začenjajo danes v Riu de Janeiru v Braziliji. Peterico literatov, Svetlano Makarovič, Tomaža Šalamuna, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Andreja Blatnika, ter tri prevajalke, Jasmino Markič, Mojco Medvedšek in Blažko Mueller, bo turneja v organizaciji Centra za slovensko književnost in s podporo ministrstva za kulturo do 9. maja vodila še v Sao Paulo, Belo Horizonte in Salvador.
Brassa na ogled v Pompidou
22. 04. 2000 15.57
V pariškem centru Georges Pompidou so pred dnevi odprli razstavo 530 del umetnika madžarskega rodu Gyule Halasza, bolj znanega po vzdevku Brassa. To bo prva retrospektiva njegovih del v Franciji. Do 26. junija si bo moč ogledati fotografije, skice, skulpture in dokumente iz zasebnega arhiva. Brassa, ki ga je pisatelj Henry Miller poimenoval kar ''oko Pariza'', je večino življenja deloval v francoski prestolnici, umrl pa je leta 1984 v Nici. Napisal je tudi dve literarni deli: Zgodbo o Marie in Pogovore s Picassom, najbolj znan pa je po svojih fotografijah Pariz ponoči (1931) in Skrivni Pariz (1976).
Umrl pisatelj in ilustrator Edward Gorey
20. 04. 2000 13.02
V starosti 75 let je za posledicami srčnega napada umrl ameriški pisatelj in ilustrator Edward Gorey. Napisal je okrog 100 knjig, 60 knjig izpod peresa Samuela Becketta in drugih avtorjev pa je ilustriral ter pripravljal kostume in izvedbe gledaliških predstav na Broadwayu. Njegova uprizoritev Drakule leta 1977 mu je prinesla slavo in nagrado tony. Kritiki so njegovo delo označili za prekanjeno in poetično, vendar so ga tudi raztrgali kot bizarnega. V sedemdesetih letih se je preselil na Cape Cod, polotok pri Bostonu, kjer je vodil majhno gledališko skupino, ki je izvajala njegova dela. Gorey je bil posebnež tudi pri oblačenju: z ogromno postavo in belo brado je bil najraje v plašču in na vsakem prstu nosil več prstanov, tako da ga je časopis New York Times primerjal s piratom.
Nov roman Artura Perez-Reverteja
17. 04. 2000 16.39
Španski pisatelj Arturo Perez-Reverte je pred kratkim objavil nov roman z naslovom La Carta Esferica, ki pripoveduje o pustolovščinah mornarja iz 18. stoletja.
Aretacija opozicijskega voditelja
07. 04. 2000 20.57
Jugoslovanska policija je danes ob prehodu v Črno goro aretirala podpredsednika srbske opozicijske stranke krščanskih demokratov Svetislava Basaro, so sporočili iz stranke.
Podelitev Goethejevih nagrad
26. 03. 2000 17.33
Te dni so v mestu Weimar na vzhodu Nemčije podelili Goethejeve medalje, ki jih že od leta 1954 vsako leto podeljuje Goethejev inštitut. Nagrajeni so tisti, ki prispevajo k temu hramu nemške kulture in lingvistike. Med letošnjimi nagrajenci sta bila britanski dramaturg George Tabori, ki je medaljo prejel za prispevek k razvoju nemškega gledališča, in ameriški arhitekt Daniel Libeskind, ki je naredil načrt za eno najbolj originalnih zgradb v Berlinu po združitvi obeh Nemčij, Židovski muzej.
Podelili nagrade zlata ptica za leto 1999
24. 03. 2000 12.54
V gledališču Glej je bila sinoči slovesnost ob podelitvi nagrad <a href=http://www.lds.si/LDS/LibAkad/zlata99.html target=_new>zlata ptica za leto 1999</a>. Dobili so jih grafični oblikovalec Matevž Medja, avtor stripov Dušan Kastelic, skladatelj scenske in filmske glasbe Drago Ivanuša, režiser in scenarist filma V leru, Janez Burger in Jan Cvitkovič, ter fotografinja Aleksandra Vajd. Nagrade Društvo Liberalna akademija in posebna žirija podeljujeta od leta 1976 za izjemne dosežke na različnih področjih, praviloma mlajšim umetnikom.
Nagrada na mednarodnem natečaju
23. 03. 2000 11.36
Prvo nagrado za najboljši filmski scenarij na mednarodnem razpisu Centra za dramsko umetnost v Zagrebu sta prejela slovenska avtorja Feri Lainšček in Igor Likar za scenarij z naslovom Črni klovn. O nagradi je odločala strokovna komisija v sestavi Rajko Grlič, Koraljka Meštrovič, Igor Koršič in Mislav Brumec.
Stephen King prvič objavil roman na internetu
15. 03. 2000 10.46
Stephen King, avtor uspešnic, kot so Mačje pokopališče in Carrie, je objavil svoj prvi roman, ki je namenjen izključno za objavo na internetu. Grozljivke Riding the bullet po poročilih ameriških medijev pisatelj ne namerava objaviti v knjižni obliki. Za približno 500 tolarjev je mogoče roman dobiti na spletni strani <a href=http://www.simonandschuster.com target=_new>založbe Simon & Schuster's</a>. T.i. internetne knjige so za zdaj še izjema, saj na svetovnem spletu obstajajo le odlomki nekaterih knjig. Tudi za 52-letnega Kinga je to popolnoma nova izkušnja. Kot je poročala CNN, je King radoveden, kakšni bodo odzivi na roman in kakšna bo prihodnost objavljanja na internetu.
Umrl pisatelj Kazimierz Brandys
14. 03. 2000 13.47
Po dolgotrajni bolezni je minuli konec tedna v 83. letu starosti v kraju Nanterre blizu Pariza umrl poljski pisatelj Kazimierz Brandys, so sporočili njegovi svojci. Umetnik, ki je od leta 1981 živel v francoski prestolnici, velja za enega največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Napisal je številne romane, eseje in dramska dela, pisal pa je tudi članke za časopise o kulturi. Prvi roman z naslovom Leseni konj je objavil leta 1946.
Roald Dahl je najbolj priljubljen pisatelj
10. 03. 2000 17.21
Roald Dahl je po rezultatih ankete, ki so jo januarja opravili v Veliki Britaniji in v kateri je sodelovalo 40.000 britanskih bralcev, najbolj priljubljen pisatelj v Veliki Britaniji. Britanci so ga uvrstili pred Jane Austen na sedmem, Stephena Kinga na devetem in Charlesa Dickensam na trinajstem mestu. Agatha Cristie je na lestvici najbolj priljubljenih pisateljev v veliki Britaniji pristala na 23. mestu, William Shakespeare pa na 50. mestu.
Turrinijev Alpski žar drevi v SSG
10. 03. 2000 10.52
V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bo drevi premiera dela 55-letnega avstrijskega dramatika Petra Turrinija z naslovom Alpski žar v režiji Sama Strelca. Za prevod Alpskega žara je poskrbel Darko Čuden, za scenografijo Dušan Milovec, za kostumografijo pa Gordana Gašperlin. Igrajo Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Aleš Kolar in Danijel Malalan.
FBI prisluškoval pisatelju Thomasu Mannu
27. 02. 2000 11.16
Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je skoraj dvajset let prisluškoval nemškemu pisatelji Thomasu Mannu zaradi pisateljeve naklonjenosti komunističnim idejam. FBI je bil ''dejaven'' do pisateljeve smrti leta 1955. Kot razkrivajo nedavno objavljeni podatki FBI, je FBI Mannu prisluškoval med letoma 1927 in 1955. Iz dokumentov, ki jih je mogoče pogledati tudi na spletni strani FBI, lahko tako razberemo, da je FBI beležil tako podatke o pisateljevem zasebnem življenju kakor tudi stališča, ki jih je v javnosti zagovarjal. Sicer pa je Mann, ki se je leta 1875 rodil v Lebecku, svetovni javnosti najbolj znan kot pisatelj nekaterih klasičnih del, npr. Doktor Faustus, Smrt v Benetkah in Čarobna gora. Pisatelj, ki je leta 1929 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je leta 1933 zaradi nasprotovanja nacizmu zapustil Nemčijo in se naselil v Švici. Leta 1937 se je preselil na Češko, nato pa je emigriral v ZDA, kjer je dobil ameriško državljanstvo.
MK izbrala pravljice Oscarja Wilda
23. 02. 2000 16.06
Za zbirko Veliki pravljičarji, ki jo ureja Andrej Ilc, je založba Mladinska knjiga ob stoletnici smrti irsko-angleškega pisatelja fin-de-siecla Oscarja Wilda (1854-1900) izbrala devet njegovih pravljic, ki jih je Wilde izdal v zbirkah Srečni princ in druge pravljice ter Hiša granatnih jabolk. Založba se je za to izdajo poslužila malenkostno popravljenega prevoda, ki ga je po II. svetovni vojni opravil pisatelj Ciril Kosmač. Z ilustracijami pravljic se je spoprijela slikarka Alenka Sottler in se pri črnobelih risbah naslonila, podobno kot pisatelj v svojem načinu pripovedi, na grško mitologijo in japonsko slikarstvo. Obširno spremno besedo h knjigi, ki so jo danes predstavili v klubu Lili Novy, je zapisala Julija Uršič.
Sodnik ukazal objavo tajnih dokumentov
21. 02. 2000 08.00
Zvezni sodnik Brian Q. Robbins je ameriški zvezni preiskovalni pisarni (FBI) ukazal, naj objavi zapiske telefonskega pogovora in dve pismi o Johnu Lennonu. Objavo dokumentov je sprožil pisatelj in zgodovinar Jon Wiener, ki je leta 1983 vložil uradno prošnjo, da bi dobil vse podatke, ki jih ima ameriška vlada o Lennonu.
Znanih 10 kandidatov za nagrado Zlata ptica
18. 02. 2000 19.12
V ožji izbor za nagrado Zlata ptica za leto 1999 je prišlo 10 kandidatov. To so: filmski režiser in scenarist Janez Burger in scenarist Jan Cvitkovič, plesalka in koreografinja Maja Delak, skladatelj in glasbenik Drago Ivanuša, avtor stripov Dušan Kastelic, kipar Damjan Kracina, esejistka Bojana Kunst, igralec Marko Mandič, grafični oblikovalec Matevž Medja in fotografinja Saša Vajd, so sporočili iz žirije za podeljevanje nagrade, namenjene izjemnim dosežkom na različnih področjih umetniškega ustvarjanja.
Nagrada za najboljši ljubezenski roman
14. 02. 2000 12.25
Pisatelj Yann Andrea je sinoči prejel nagrado za najboljši ljubezenski roman v francoskem jeziku, ki jo podelijo vsako leto na valentinovo. Nagrado je prejel za svoj roman Tista ljubezen, ki je posvečen Marguerite Duras. Yann Andrea je preživel 16 let z Durasovo. V romanu, ki je izšel pri založbi Pauvert, Andrea reknostruira svoj vsakdanjik z velikanko svetovne literature.
Umrl je francoski režiser Roger Vadim
11. 02. 2000 20.15
Umrl francoski filmski režiser Roger Vadim Pariz, 11. februarja (STA/dpa/AP) - V Parizu je v 72. letu starosti zaradi raka umrl francoski filmski režiser Roger Vadim. V svoji dolgoletni karieri je posnel 24 filmov, znan pa je bil zlasti po odkrivanju igralskih talentov, predvsem Brigitte Bardot, pa tudi kot soprog Jane Fonda in Catherine Deneuve.
Rushdie ne bo objavil dnevnika
11. 02. 2000 16.23
Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie je v pogovoru za londonski časnik Daily Telegraph izjavil, da svojih izkušenj iz desetletnega skrivanja pred islamskimi skrajneži ne bo izdal v knjigi, kot je sprva nameraval.
Paolo Coelho v Ljubljani
10. 02. 2000 21.03
Slovenski oboževalci knjig brazilskega pisatelja Paola Coelha, ki ga mnogi poznavalci uvrščajo med najpomembnejše latinskoameriške pisce 20. stoletja, so že na preži. Sloviti pisec je danes prispel v Slovenijo in je v knjigarni Novak na Wolfovi ulici v Ljubljani podpisoval svoje knjige.
Podelitev Prešernovih nagrad
08. 02. 2000 17.31
V Cankarjevem domu so na predvečer kulturnega praznika podelili najvišja državna priznanja za delo v kulturi - Prešernove nagrade.
Državno odlikovanje Predragu Matvejeviču
08. 02. 2000 10.33
Pisatelj Predrag Matvejevič je prejel odlikovanje Srebrni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri ohranjanju in širjenju slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Odlikovanje mu je v imenu predsednika RS Milana Kučana sinoči izročil odpravnik poslov veleposlaništva RS v Rimu Jože Šušmelj na slovesnosti ob dnevu slovenske kulture v rimski palači Barberini.