Pisatelj
Nagrada Vize 97 Umbertu Ecu
13. 06. 2000 16.12
Znan italijanski publicist in pisatelj Umberto Eco bo prejel letošnjo nagrado češke dobrodelne ustanove Vize 97. Dobrodelno ustanovo vodita češki predsednik Vaclav Havel in njegova žena Dagmar, nagrajuje pa ljudi, ki so veliko dosegli na področju okoljevarstva, boja proti raku in vzgoje mladih. Nagrado je leta 1997 ustanovila predsednikova žena Dagmar Havel, Ecu pa jo bodo podelili 5. oktobra v Pragi.
Umrl francoski pisatelj Jean-Pierre Giraudoux
13. 06. 2000 16.08
V Parizu je umrl francoski pisatelj Jean-Pierre Giraudoux. Umrl je že 9. junija, njegova družina pa je vest o njegovi smrti sporočila šele včeraj. 80-letni Giraudoux je bil sin znanega francoskega pisatelja in diplomata Jeana Giraudouxa (1882-1944) in dobitnik literarne nagrade Medicis.
V zapor zaradi žalitev Miloševića
09. 06. 2000 20.21
Okrožno sodišče v vzhodnosrbskem mestu Zaječar je danes na pet mesecev zapora obsodilo srbskega pisatelja Bobana Miletića Bapsija, ker naj bi v svojih aforizmih v delu ''Joči, mati Srbija'' žalil jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Ker sodba še ni pravnomočna, je pisatelj ostal na prostosti, njegov odvetnik pa je že napovedal pritožbo.
Umrl eden vodilnih iranskih piscev
07. 06. 2000 13.32
V teheranski bolnišnici je v 64. letu starosti umrl pisatelj Houshang Golshiri, ki velja za najpomembnejšega sodobnega iranskega romanopisca. Golširi je prvo zbirko kratkih zgodb napisal v poznih 60. letih.
Vatikan o prepovedi knjig Karla Maya
01. 06. 2000 07.58
Vatikan je v preteklosti večkrat javno razmišljal, da bi knjige nemškega avtorja Karla Maya uvrstil na seznam prepovedanih del. Kot je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na raziskovalca cerkvene zgodovine iz Frankfurta Huberta Wolfa, je Karla Maya leta 1910 Vatikanu prijavil nek ovaduh iz Nemčije, pisatelj naj bi namreč v svojih poznih delih pisal o univerzalni religiji. Wolf je v arhivih, ki jih je leta 1998 za znanstvene namene odprla vatikanska kongregacija vernikov, odkril dokument, ki govori o nemškem piscu. V dokumentu je zapisano, da do prepovedi Mayevih del ni nikoli prišlo, saj so se odgovorni pred 90. leti bali, da bi to le še povečalo zanimanje bralcev.
Portugalska nagrada za najboljši roman
29. 05. 2000 16.33
Portugalski pisatelj Antonio Lobo Antunes bo prejel veliko nagrado za najboljši roman lanskega leta, ki ga podeljuje združenje portugalskih pisateljev. Nagrado v vrednosti treh milijonov eskudov mu bodo podelili za njegov roman Navodila krokodilom.
Taufer predsednik komiteja Pisatelji za mir
26. 05. 2000 18.44
Na 67. kongresu mednarodnega PEN-a, ki od 22. maja prvič v poteka v Moskvi, so slovenskega literata Vena Tauferja izvolili za predsednika komiteja Pisatelji za mir. Kongres, ki se ga udeležuje tudi pisatelj Marko Kravos, je na pobudo omenjenega komiteja sprejel resolucijo o Čečeniji, ki jo je pripravil ruski PEN, v njej pa pisatelji z vseh koncev sveta obsojajo ravnanje ruskih oblasti v Čečeniji. Kongres je resolucijo podprl soglasno, se je izvedelo iz slovenskih diplomatskih virov v Moskvi.
Tramvaj Poželenje v SLG
26. 05. 2000 12.23
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje bodo danes uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni. To bo delo Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Matije Logarja. Kot dramaturg je podpisan Krištof Dovjak, scenograf pa je Jože Logar.
Nagrada Janiju Virku
25. 05. 2000 19.12
Pesnik in pisatelj Jani Virk je na srečanju založnikov v hrvaškem Pazinu prejel mednarodno literarno nagrado v vrednosti 25.000 avstrijskih šilingov. Že peto zapovrstno srečanje založnikov je bilo v organizaciji Avstrijskega kulturnega inštituta med 19. in 21. majem. Založniki iz desetih evropskih držav so si za pazinsko srečanje izbrali moto Pot v središče Evrope. Slovenske barve sta zastopali Beletrina in Apokalipsa.
Safranski prejel nagrado Friedricha Nietzscheja
24. 05. 2000 16.52
Pisatelj in esejist Ruediger Safranski je prejel letošnjo nagrado Friedricha Nietzscheja, ki jo podeljuje nemška dežela Saška-Anhalt, v vrednosti 30.000 mark. Safranskega so nagradili za filozofske eseje o resničnoti in zlu ter za biografije Arthurja Schopenhauerja in Martina Heideggerja.
Začetek kongresa Mednarodnega PEN-a v Moskvi
23. 05. 2000 18.54
V Moskvi se je danes začel 67. kongres Mednarodnega PEN-a, ki se ga udeležuje 300 književnikov in novinarjev iz 70 držav. To je tudi prvi kongres, ki ga je to združenje nacionalnih PEN centrov od svoje ustanovitve leta 1921 pripravilo v ruski prestolnici.
Ukinjanje srbske svobode
22. 05. 2000 20.53
Nocoj bo že šesta noč demonstracij, na katerih srbska opozicija že od prejšnje srede protestira proti Miloševićevemu režimu. Režim zdaj grozi, da bo še ta teden sprejel zakon o prepovedi terorizma, s katerim naj bi popolnoma onemogočili delo tistim neodvisnim medijem, ki kljub oviram še delujejo, predvsem pa naj bi močno omejil delovanje opozicije.
Paulo Cuelho bo obiskal Iran
21. 05. 2000 12.20
Brazilski pisatelj uspešnic Paulo Coelho bo kot prvi nemuslimanski pisatelj po islamski revoluciji leta 1979 v torek obiskal Iran. Kulturno ministrstvo v Teheranu je namreč pisatelja povabilo na desetdnevni uradni obisk, je nedavno sporočila založba Diogenes v Zürichu.
Podelili Saint-Exuperyjeve nagrade
18. 05. 2000 15.14
Ob 100. obletnici rojstva francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja so v Parizu podelili nagrade pisateljem mladinske literature, ki nosijo njegovo ime. Nagrade v posamični vrednosti 10.000 frankov je podelil nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros-Gali, ki je leta 1998 postal generalni sekretar frankofonije. Nagrado v kategoriji otroških knjig sta prejela Emmanuelle in Benoit de Saint Chamas za knjigo Pravljice abecede (Les contes de l'alphabet). Pisatelj Jean Rolland in ilustrator Xavier Christin sta za roman Mali Moliere (Le Petit Moliere) prejela nagrado za najboljši mladinski roman. Nagrado za najboljšo tujo otroško knjigo so podelili libanonskemu piscu Jabburju Duaihyju za roman Duša gozda (L'Ame de la foret).
Razstava o Žigi Herbersteinu<BR>
17. 05. 2000 18.11
Arhiv Slovenije bo v sodelovanju z rusko Federalno arhivsko službo in Ruskim državnim arhivom starih aktov danes v prostorih Narodne galerije odprl razstavo Žiga Herberstein - odkritelj Rusije, ki bo na ogled do 18. junija.
Podelili nagrado Asturijski princ za komunikacije
11. 05. 2000 12.40
Italijanski pisatelj Umberto Eco je prejel prestižno špansko nagrado Asturijski princ za komunikacije za leto 2000, je sporočila žirija istoimenskega sklada. Žirija se je za italijanskega pisatelja in semiologa odločila soglasno. 68-letni Eco je znan predvsem po svojem romanu Ime rože. Po študiju filozofije leta 1954 je napisal na desetine knjig ter esejev na področju novinarstva in medijev, pa tudi študije na področju semiologije. Nagrado Asturijski princ podeljujejo vsako leto za dosežke posameznikov, delovnih skupin in ustanov na področju znanosti, tehnike, kulture in sociale na mednarodnem prizorišču. Razdeljena je na osem različnih kategorij, in sicer komunikacije, umetnost, družbene vede, literatura, znanost, mednarodno sodelovanje, skladnost in šport. Za nagrade, pospremljene s po 30.000 evri, se je letos potegovalo več kot 260 kandidatov iz 47 držav.
Gostje Društva slovenskih pisateljev
08. 05. 2000 14.38
V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo maja pester spored kulturno-družabnih večerov in predavanj, na katerih bodo svoje delo in druge teme predstavljali domači avtorji in gostje iz tujine. Sredi tega tedna, 10. maja, bo sodobno srbsko poezijo predstavila profesorica iz Novega Sada dr. Bojana Stojanović Pantović, 11. maja pa svoje prevajanje Prešernove poezije v srbohrvaščino in francoščino banjaluški pesnik Kolja Mičević, ki že več let živi v Parizu. 15. maja bo gost študentov primerjalne književnosti pesnik Jože Snoj, 29. maja pisatelj Drago Jančar, 22. maja pa bo revija Literatura pripravila pogovor z italijanskim pesnikom Angelom Cherchijem, zadnjim dobitnikom nagrade kristal Vilenice.
Večer s Tratnikovo in Šalejem
08. 05. 2000 12.52
V organizaciji literarne revije Primorska srečanja se bosta drevi v Društvu slovenskih pisateljev predstavila pisateljica, esejistka in prevajalka Suzana Tratnik ter pisatelj in prevajalec Milan Šalej.
Konsalik je imel svojega pisca
07. 05. 2000 17.00
Pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih svojega življenja, ko je imel že hud diabetes, pisca, ki je pisal zanj, t.i. ghostwriterja. Kot je ugotovila nemška revija Focus, se ''nevidni'' pisec imenuje Peter Heim, star je 76 let in živi na Mallorci. Ko se je Konsaliku stanje poslabšalo in je moral v bolnišnico, je gradivo obdelal Heim, Konsalik pa je lahko izpolnil zahteve pogodbe. Glede Konsalikovega 150. romana z naslovom Po naročilu tigra je Heim pojasnil, da je sprejel gradivo in napisal knjigo. Pisanje Focusa je potrdila tudi Konsalikova hči Dagmar: ''Ko je bil oče zelo bolan, napornih raziskav ni mogel več opraviti sam.'' Konsalik je umrl lani oktobra v 78. letu starosti.
Pisatelji zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji
05. 05. 2000 19.32
Mednarodna pisateljska srečanja, ki jih organizira slovenski center Pen vsako leto maja na Bledu, oživljajo vojne z vseh koncev sveta. Kakor je bila prejšnja leta tema pogovorov vojna na Balkanu, je letos osrednjo vlogo odigrala vojna v Čečeniji. Njej je bilo posvečene večina današnje okrogle mize Mirovnega komiteja mednarodnega Pen >>Etika splošnih pravic pod pritiskom novih svetovnih ureditev<<.V okviru srečanja je dopoldne potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobno in na dolgo je grozote vojne v Čečeniji več kot šestdesetim udeležencem srečanja predstavil čečenski pisatelj Islam Elsanov in jih pozval, naj podpišejo apel za posredovanje mednarodne javnosti v Čečeniji, saj je dogajanje tam popolnoma ušlo izpod nadzora ruskim oblastem, domače upornike pa postavilo pred nepremostljivi zid. Njegov kolega iz ruskega centra Pen Lev Timofejev je posvaril pred škodljivimi posledicami čustvenega pristopa. Njuno soočenje je ponazorilo aktualno dilemo mednarodnega Pen. Boris A. Novak je na blejskem srečanju namreč odstopil kot predsednik Mirovnega komiteja, saj se ne strinja, da bo prihodnja svetovna konferenca Pen v Moskvi. Tam jo bo 22. maja letos organiziralo svetovno predsedstvo Pen, da bi podprlo demokratična prizadevanja v tej državi. Nekateri drugi člani te organizacije pa menijo, da mora Pen reagirati predvsem na nedemokratične procese v Rusiji, na prvem mestu agresijo nad čečenskim prebivalstvom. Da bi Mirovni komite dokončno oblikoval svoje stališče, ki ga bo predstavil na svetovni konferenci, se bo danes, tretji dan mednarodnega srečanja, pozno zvečer sestal znova. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je udeležence srečanja danes v Mestni hiši pogostila s kosilom, je opazila, da dopoldanska problematika še tli v njihovih mislih in da se ji bodo posvečali še naprej. Zelo verjetno se bo to dogajalo do nedelje, ko se bo pisateljsko druženje zaključilo.
Mednarodno srečanje Pen na Bledu
04. 05. 2000 14.09
Tema današnje okrogle mize Jezik književnosti med zemljo in obzorjem je izzvala udeležence mednarodnega srečanja pisateljev k razmišljanju o temeljih sporazumevanja, predvsem pa o vlogi, ki jo ima literatura za medsebojno razumevanje narodov. V hotelu Park jo je vodil Veno Taufer, predsednik slovenskega centra Pen, ki organizira srečanje. Uvodni govornik Jochen Kelter je poudaril, da literatura spet obnavlja, če ga že ne ustvarja. Aktualna globalizacija je po njegovem funkcionalizirala jezik do te mere, da v podporo materialnemu bogatenju posreduje ničvredne informacije, literatura pa uveljavlja domišljijo, gradi nadčutni svet in tako resnično bogati življenje. Kelter je prepričan, da jezik spet ohranja suverenost narodov, kakršna je že bila njegova vloga nekoč v preteklosti. Ta švicarski pisatelj je tudi predsednik evropske pisateljske konference, ki se kot vseevropska organizacija zavzema za uveljavitev kulturne politike v programih Evropska unije. Romunska pisateljica Ioanna Ieronim Brandus je opozorila, da pogosto prav nejasne identitete narodov ustvarjajo nacionalizme. Teme, ki jih nacionalistične vlade potiskajo v molk, pa lahko zaživijo v prevedenih knjigah tujih avtorjev. Portugalec Joao Barrento je zbrane spomnil, da literatura išče smisel tam, kjer navidez ni ničesar. Tone Peršak je ugotovil, da se je v Sloveniji zanimanje za literaturo močno zmanjšalo, od kar le-ta ni več v službi vsakdanje politike. Zdi se mu, da pri nas literatura ni nič bolj privilegirana kot drugod po svetu.
Umrl španski dramaturg Antonio Buero Vallejo
29. 04. 2000 16.40
V Madridu je v 83. letu starosti za posledicami možganske kapi umrl Antonio Buero Vallejo, eden najpomembnejših španskih dramaturgov 20. stoletja. Buero Vallejo je veljal za najpomembnejšega predstavnika socialnega realizma v španskem gledališču. Leta 1986 so mu podelili nagrado Cervantes, prejel pa je tudi številne druge nagrade za literarno delo. Avtor del, kot sta Zgodovina nekih stopnic (Historia de una Escalera) in Sklad (La Fundacion), je bil politično in družbeno angažiran pisatelj. Pod diktaturo generala Franca (1939-1975) je bil Buero Vallejo v množičnem procesu zaradi ''uporništva'' obsojen na smrt; kazen so nato spremenili v dosmrtno ječo. Njegova dela so v času Francovega režima večkrat cenzurirali.
Pisateljska turneja po Braziliji
27. 04. 2000 10.10
Čeprav portugalsko govori 200 milijonov ljudi po vsem svetu, največ v Braziliji, v ta jezik še ni bilo opaznejših prevodov slovenske književnosti; k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in - dolgoročneje - večjemu zanimanju za obojestransko prevajanje naj prispeva dvotedenska bralna turneja, ki jo slovenski literati in prevajalci začenjajo danes v Riu de Janeiru v Braziliji. Peterico literatov, Svetlano Makarovič, Tomaža Šalamuna, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Andreja Blatnika, ter tri prevajalke, Jasmino Markič, Mojco Medvedšek in Blažko Mueller, bo turneja v organizaciji Centra za slovensko književnost in s podporo ministrstva za kulturo do 9. maja vodila še v Sao Paulo, Belo Horizonte in Salvador.
Brassa na ogled v Pompidou
22. 04. 2000 15.57
V pariškem centru Georges Pompidou so pred dnevi odprli razstavo 530 del umetnika madžarskega rodu Gyule Halasza, bolj znanega po vzdevku Brassa. To bo prva retrospektiva njegovih del v Franciji. Do 26. junija si bo moč ogledati fotografije, skice, skulpture in dokumente iz zasebnega arhiva. Brassa, ki ga je pisatelj Henry Miller poimenoval kar ''oko Pariza'', je večino življenja deloval v francoski prestolnici, umrl pa je leta 1984 v Nici. Napisal je tudi dve literarni deli: Zgodbo o Marie in Pogovore s Picassom, najbolj znan pa je po svojih fotografijah Pariz ponoči (1931) in Skrivni Pariz (1976).
Umrl pisatelj in ilustrator Edward Gorey
20. 04. 2000 13.02
V starosti 75 let je za posledicami srčnega napada umrl ameriški pisatelj in ilustrator Edward Gorey. Napisal je okrog 100 knjig, 60 knjig izpod peresa Samuela Becketta in drugih avtorjev pa je ilustriral ter pripravljal kostume in izvedbe gledaliških predstav na Broadwayu. Njegova uprizoritev Drakule leta 1977 mu je prinesla slavo in nagrado tony. Kritiki so njegovo delo označili za prekanjeno in poetično, vendar so ga tudi raztrgali kot bizarnega. V sedemdesetih letih se je preselil na Cape Cod, polotok pri Bostonu, kjer je vodil majhno gledališko skupino, ki je izvajala njegova dela. Gorey je bil posebnež tudi pri oblačenju: z ogromno postavo in belo brado je bil najraje v plašču in na vsakem prstu nosil več prstanov, tako da ga je časopis New York Times primerjal s piratom.
Nov roman Artura Perez-Reverteja
17. 04. 2000 16.39
Španski pisatelj Arturo Perez-Reverte je pred kratkim objavil nov roman z naslovom La Carta Esferica, ki pripoveduje o pustolovščinah mornarja iz 18. stoletja.
Aretacija opozicijskega voditelja
07. 04. 2000 20.57
Jugoslovanska policija je danes ob prehodu v Črno goro aretirala podpredsednika srbske opozicijske stranke krščanskih demokratov Svetislava Basaro, so sporočili iz stranke.
Podelitev Goethejevih nagrad
26. 03. 2000 17.33
Te dni so v mestu Weimar na vzhodu Nemčije podelili Goethejeve medalje, ki jih že od leta 1954 vsako leto podeljuje Goethejev inštitut. Nagrajeni so tisti, ki prispevajo k temu hramu nemške kulture in lingvistike. Med letošnjimi nagrajenci sta bila britanski dramaturg George Tabori, ki je medaljo prejel za prispevek k razvoju nemškega gledališča, in ameriški arhitekt Daniel Libeskind, ki je naredil načrt za eno najbolj originalnih zgradb v Berlinu po združitvi obeh Nemčij, Židovski muzej.
Podelili nagrade zlata ptica za leto 1999
24. 03. 2000 12.54
V gledališču Glej je bila sinoči slovesnost ob podelitvi nagrad <a href=http://www.lds.si/LDS/LibAkad/zlata99.html target=_new>zlata ptica za leto 1999</a>. Dobili so jih grafični oblikovalec Matevž Medja, avtor stripov Dušan Kastelic, skladatelj scenske in filmske glasbe Drago Ivanuša, režiser in scenarist filma V leru, Janez Burger in Jan Cvitkovič, ter fotografinja Aleksandra Vajd. Nagrade Društvo Liberalna akademija in posebna žirija podeljujeta od leta 1976 za izjemne dosežke na različnih področjih, praviloma mlajšim umetnikom.
Nagrada na mednarodnem natečaju
23. 03. 2000 11.36
Prvo nagrado za najboljši filmski scenarij na mednarodnem razpisu Centra za dramsko umetnost v Zagrebu sta prejela slovenska avtorja Feri Lainšček in Igor Likar za scenarij z naslovom Črni klovn. O nagradi je odločala strokovna komisija v sestavi Rajko Grlič, Koraljka Meštrovič, Igor Koršič in Mislav Brumec.