Rim

Poplave po Evropi
20. 11. 2000 00.00
Tristo gasilcev se bori proti poplavam, ki so posledica obilnih padavin na območju Aten in Korinta na jugu Grčije. V vaseh vzhodno od prestolnice so morali gasilci posredovati kar v 280 primerih, pri tem pa so rešili 30 ljudi, ki so ostali ujeti na svojih domovih oziroma v avtomobilih, je povedal vodja službe za usklajevanje dela gasilcev Mihalis Panusopulos. Voda je poplavila tudi več sto hiš in trgovin na območju Korinta 80 kilometrov vzhodno od grške prestolnice, kjer je življenje izgubila neka ženska. Močne padavine so povzročile tudi številne motnje v prometu.

Prepoved uvoza francoskega goveda
17. 11. 2000 00.00
Avstrijska in italijanska vlada sta sprejeli ukrep, s katerim sta prepovedali uvoz govedine iz Francije. Kot je dejal avstrijski državni sekretar za zdravstvo Martin Glier, gre za previdnostni ukrep, italijanski minister za kmetijstvo pa je pojasnil, da naj bi s prepovedjo uvoza francoskih telet, starejših od 18 mesecev, preprečili, da bi se bolezen norih krav razširila tudi v Italijo.

Haider nezaželen v Rimu
17. 11. 2000 00.00
Več italijanskih osebnosti in organizacij je protestiralo zaradi obiska koroškega deželnega glavarja in nekdanjega voditelja avstrijskih svobodnjakov Jörga Haiderja v Rimu 16. decembra. Takrat naj bi Haider papežu Janezu Pavlu II. izročil novoletno smreko z avstrijske Koroške, ki naj bi krasila Trg svetega Petra v Vatikanu.

Italijanska vojska na meji s Slovenijo?
15. 11. 2000 00.00
Italija mora čimprej poslati vojsko na mejo s Slovenijo in tako zajeziti naraščajoče število ilegalnih prebežnikov, so zahtevali v vrstah deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki je v ta namen odobril posebno stališče večinske koalicije, to je Pola svoboščin in Severne lige, je danes poročal Primorski dnevnik. Vojska na meji je sicer le predlog, saj lahko o tem odloča le Rim, ki še ohranja pristojnosti na področju obrambe in varovanja državnih meja.

Našli srednjeveško fresko
11. 11. 2000 00.00
V cerkvi Ara Coeli, eni najstarejših cerkva v Rimu, so med restavracijskimi deli odkrili dele nenavadne freske, naslikane pred več kot 700 leti. Fresko so odkrili, ko so z baročnega oltarja cerkve odstranili poslikavo. Freska prikazuje Marijo z detetom, ob njej pa sta še Janez Krstnik in Sveti Janez Evangelist.

Telecom Italia z manjšim dobičkom
11. 11. 2000 00.00
Italijanski operater telekomunikacij Telecom Italia je v prvih devetih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil manjši čisti dobiček. Dobiček družbe se je namreč v omenjenem primerjalnem obdobju zmanjšal z 1,3 milijarde dolarjev na 1,1 milijarde dolarjev.

Italijanski kandidat za oskarja
10. 11. 2000 00.00
Film Marca Tullia Giordana z naslovom Sto korakov (I cento passi), ki je na letošnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za najboljši scenarij, in si ga lahko ogledate tudi na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, je italijanski kandidat za oskarja v kategoriji tujih filmov, so sporočili iz združenja italijanske filmske industrije. Film predstavlja resnično zgodbo o mladem Siciljancu Peppinu Impastatu, ki se v začetku 70. let upre mafiji in je bil ubit v atentatu leta 1978.

Izidi lige prvakov
09. 11. 2000 00.00
Izidi:

Eksplozivna paradižnikova mezga
09. 11. 2000 00.00
V kraju Cordignano na severu Italije je bila v eksploziji tube paradižnikove mezge ranjena neka Italijanka, so sporočili italijanski policijski viri. Ženska je pripravljala večerjo in je s prsti stisnila tubo, da bi iz nje iztisnila koncentrat, ko je tuba eksplodirala. Žensko, ki ji je eksplozija tube poškodovala levo roko, so takoj prepeljali v bolnišnico. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da gre pri eksploziji tube paradižnikove mezge za še eno dejanje kriminalca, ki ga italijanska policija še ni uspela izslediti. Pred približno desetimi dnevi je neki moški, ki je kupil škatlo jajc v samopostrežni trgovini v mestu Pordenone v škatli z jajci našel eno jajce, ki je eksplodiralo.

O omejitvi ilegalnega priseljevanja
09. 11. 2000 00.00
Premiera Italije in Grčije Giuliano Amato in Kostas Simitis sta se na današnjem srečanju v Rimu pogovarjala o načinih, kako bi državi s skupnimi močmi omejili ilegalno priseljevanje. Amato in Simitis sta na srečanju dejala, da bosta nadaljevala prizadevanja za boj proti skupnemu problemu nezakonite trgovine z ljudmi.

Zajeli ladjo z ilegalnimi priseljenci
08. 11. 2000 00.00
Ladjo z 877 ilegalnimi priseljenci na krovu je včeraj po 17 urah brezupne plovbe v hudem neurju naplavilo pred italijansko obalo Jadranskega morja. Italijanska obalna straža je potrdila, da so ladjo pod ukrajinsko zastavo z vlačilci uspešno pripeljali v Otrantsko pristanišče. Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list pa naj bi se na hrvaškem delu Jadrana utopilo šest domnevnih ilegalnih priseljencev iz Turčije in njihov hrvaški vodič. Prav tako naj bi bili namenjeni v Italijo.

Neurje se počasi umirja
07. 11. 2000 00.00
Hudo neurje, ki je pred dnevi prizadelo številna območja po Evropi, se je danes umirilo, čeprav si prebivalci zlasti poplavljenih območij v Veliki Britaniji še ne morejo povsem oddahniti. Zaradi novih obilnih padavin se je tam zvišala gladina številnih rek, vremenoslovci pa za prihodnje dneve napovedujejo nove padavine.

Cable &
06. 11. 2000 00.00
Telekomunikacijska družba Cable &

Prve pilotke v italijanski vojski
06. 11. 2000 00.00
V letalske enote italijanske vojske so minuli teden prvič sprejeli tudi štiri ženske. Elena Ceccolini, Donatella Caferio, Sabrina De Lellis in Laura Letta so na slovesnosti v Latini južno od Rima postale enakopravne pripadnice italijanskih oboroženih sil. Italijanski parlament je septembra 1999 namreč sprejel zakon, ki Italijankam omogoča, da se vključijo v vojsko, zakon pa je vzpostavil tudi prostovoljno vojaško službo za ženske.

Arheologi našli Ovidovo vilo
04. 11. 2000 00.00
Arheologi so južno od središča Rima našli ruševine, ki naj bi bile ostanki vile najslavnejšega pisca rimske ljubezenske poezije Ovida (43 pr.n.š.-17 n.š.). Da naj bi šlo za Ovidovo vilo sklepajo iz pisem, ki jih je pesnik napisal med leti v izgnanstvu.

Umrl scenarist Leonardo Benvenuti
03. 11. 2000 00.00
V sedeminsedemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Rimu umrl eden najbolj znanih italijanskih scenaristov Leonardo Benvenuti. Kot so povedali v bolnišnici, je imel Benvenuti težave s srcem in je v zadnjih mesecih prestal več operacij. Benvenuti je v svoji pet desetletij dolgi karieri napisal najmanj 200 scenarijev, večinoma za filme. Med drugim je sodeloval pri scenariju za komedijo Vittoria De Sice Poroka po italijansko iz leta 1964, v kateri sta v glavnih vlogah igrala Sophia Loren in Marcello Mastroianni ter za film Nekoč je bilo v Ameriki (1984) v režiji Sergia Leoneja, v katerem je glavno vlogo odigral Robert De Niro. Benvenuti je sodeloval z največjimi italijanskimi režiserji, med drugim z Mariom Monicellijem, ki velja za očeta italijanske komedije.

Valentino izdal skrivnost svojega izgleda
03. 11. 2000 00.00
Italijanski modni kreator Valentino je nedavno razkril skrivnost svojega videza, ki se že 20 let praktično ni spremenil. Za italijanski časnik Corriere della Sera je 68-letni modni oblikovalec povedal, da rad dobro je, vendar ima glede prehranjevanja določeno disciplino. Dodal je, da ne pije in ne kadi ter veliko plava in smuča. Poudaril je, da je skrivnost pravzaprav v tem, da je uravnotežena osebnost, ki premaguje slabo voljo, veliko zaslugo za svoj videz pa je pripisal tudi svojim prijateljem. Valentino s prijatelji preživi veliko časa, in sicer skupaj delajo, se ukvarjajo s športom in potujejo. Italijanski modni kreator, ki se je ob neki priložnosti označil kot "Rolls Royce modnih oblikovalcev", je nekdaj med drugim oblačil tudi Jacqueline Onassis, Farah Dibo, Rito Hayworth in Ginger Rogers. Valentino se z modo ukvarja že več kot 40 let, na seznamu njegovih strank pa sta med drugim hollywoodski igralki Meryl Streep in Sharon Stone.

Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.

Peterle na konferenci SE v Rimu
03. 11. 2000 00.00
V italijanski prestolnici se je začel ministrski sestanek Sveta Evrope ( SE), s katerim bodo slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu. Konference se udeležujejo zunanji, notranji ali pravosodni ministri vse 41 članic SE. Slovensko delegacijo vodi zunanji minister Lojze Peterle.

50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.

V Italiji delajo tudi otroci
02. 11. 2000 00.00
V Italiji dela več kot 400.000 otrok, starih med 11 in 14 let, razkriva poročilo konfederacije sindikatov CGIL, ki bo uradno objavljeno prihodnji torek. "Lahko je priznati, da otroci delajo v Braziliji, Nepalu ali na Filipinih, še lažje, da otroci delajo v Indiji in Bangladešu, težko pa si priznamo, da se to dogaja tudi pri nas," je v današnji številki komentiral dnevnik La Repubblica, ki je objavil izsledke poročila.

Youssou N'Dour bo veleposlanik FAO
01. 11. 2000 00.00
Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) bo senegalskega pevca Youssouja N'Dourja imenovala za veleposlanika FAO. Častni naziv mu bo na slovesnosti v Rimu podelil generalni direktor FAO Jacques Diouf.

Ustavili reševanje tankerja
01. 11. 2000 00.00
Z minolovca francoske mornarice, ki je v Rokavskem prelivu s sonarjem iskal potopljeni italijanski tanker, so zaznali močan vonj po strupenem in eksplozivnem stirenu, pomešanem z gazolinom. Zaradi bojazni pred eksplozijo so prekinili reševalno akcijo. Ladje, ki plujejo v Rokavskem prelivu, pa so opozorili, naj se ne gibljejo na razdalji manj kot 10 kilometrov okoli mesta potopljenega tankerja.

Razstavili vrnjene ukradene umetnine
31. 10. 2000 00.00
V Rimu so razstavili več kot 900 ukradenih umetnin, ki so jih Italiji nedavno vrnile ZDA in nekatere evropske države. Za najdragocenejši predmet velja etruščanska čaša iz 5. stoletja pr. n. št., ki so jo koncem 80-tih let ukradli iz državnega skladišča v kraju Rieti v bližini italijanske prestolnice. Največ umetnin naenkrat - približno 300 vaz, amfor, kipov in drugih predmetov - je v ZDA pretihotapil državljan ZDA pod krinko tovarne testenin. Italijansko ministrstvo za kulturo bo vrnjene umetnine najverjetneje razstavilo na stalnih razstavah v pokrajinah Puglia in Lazio v bližini arheoloških najdišč, kjer so arheologi izkopali dragocene predmete.

Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.

Padova v znamenju Giotta
30. 10. 2000 00.00
V Padovi si bo od 25. novembra do 29. aprila prihodnjega leta z eno vstopnico mogoče ogledati vse cerkve, kapele in muzeje s freskami italijanskega slikarja Giotta in njegovih učencev. Obiskovalci bodo na več prizoriščih lahko videli razvoj slikarstva od srednjeveške strogosti do renesančnega realizma.

V baziliki sv. Petra slovenska maša
26. 10. 2000 00.00
Slovenski nadškof in metropolit Franc Rode je danes v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil osrednjo romarsko mašo pred približno 4000 romarji, ki se udeležujejo slovenskega svetoletnega romanja v Rim. Po maši se je vernikom pridružil tudi papež Janez Pavel II., ki jih je nagovoril v slovenščini.

Kazen za Zidana in Davidsa
25. 10. 2000 00.00
Nogometni klub Juventus iz Torina bo verjetno izrekel disciplinske ukrepe proti domačima igralcema, Francozu Zinedinu Zidanu in Nizozemcu Edgarju Davidsu, ki sta bila izključena na tekmi lige prvakov s Hamburgom, zaradi nedopustnega nasilja na terenu, v zamiku petih minut. Na izjemno pomembni tekmi je s 3:1 slavil Hamburg, saj je moralo moštvo iz Torina dobro uro igrati le z devetimi igralci.

Maša za slovenske romarje v Rimu
25. 10. 2000 00.00
Tritisočpetsto katoličanov iz Slovenije, ki se udeležujejo svetoletnega romanja v Rim, se je danes zbralo v baziliki sv. Janeza v Lateranu pri romarski maši. Vodil jo je koprski škof Metod Pirih. Po maši so si ogledali še svete stopnice in krstilnico v isti cerkvi, imenovani tudi bazilika Presvetega odrešenika, ki velja za sedež rimskega škofa.

Posebne enote za boj proti priseljencem
25. 10. 2000 00.00
Na današnjem kongresu o nezakonitem priseljevanju v Rimu je italijanski notranji minister Enzo Bianco sporočil, da v glavnih prefekturah ustanavljajo posebne policijske enote za boj proti nezakonitim priseljencem, ki so vpleteni v nezakonite dejavnosti. Kot je dejal, bodo pripadniki posebnih enot govorili materin jezik nezakonitih priseljencev. V Rimu in Torinu že delujeta dve takšni skupini.