Rim
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Poplave ogrožajo Španijo
21. 10. 2000 00.00
V severni Italiji so danes naznanili konec nevarnosti poplav, ki so v zadnjem tednu zahtevale 25 življenj. Čeprav gladina reke Pad že pospešeno upada, pa morajo prebivalci ob reki še vedno vzdrževati nasipe. Naval vode je sicer že dosegel mesto Ferrara in se pomika naprej proti Jadranskemu morju.
Izboljšanje razmer na severu Italije
20. 10. 2000 00.00
V poplavljenih območjih na severu Italije se razmere počasi izboljšujejo. Po poročanju italijanske televizije naj ne bilo več nevarnosti, da bi Pad poplavil. V švicarski vasici Gondo, ki jo je minulo soboto zasul plaz blata, pa so reševalci 
Gladina reke Pad ostaja visoka
20. 10. 2000 00.00
Izredno stanje, ki so ga italijanske oblasti uvedle zaradi narasle gladine reke Pad, bo trajalo vsaj do nedelje, je povedal italijanski minister za notranje zadeve Enzo Bianco. Trenutno še obstaja nevarnost zrušitve nasipov, vendar je ta nevarnost vse manjša, saj se je pritisk vode na nasipe znatno zmanjšal. Še naprej pa je potrebno nadzorovati delto Pada. Zaradi naraslih voda v zadnjem tednu dni je umrlo 25 oseb, štiri pa še pogrešajo.
Funkcionarji obtoženi ponarejanja
19. 10. 2000 00.00
Tožilstvo je obtožilo predsednika italijanskega prvaka Lazia, njihovega nogometnega zvezdnika Juana Sebastiana Verona, ter še šest uradnikov, ker naj bi skupaj ponaredili nekaj dokumentov z namenom, da bi lahko Veron poleg argentinskega pridobil še italijanski potni list.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Komisiji senata končali splošno razpravo
19. 10. 2000 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata sta na sinočnji skupni seji končali splošno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. V prihodnjih dneh se bosta predsednika komisij posvetovala s predstavniki političnih strank o nadaljnjem poteku obravnave zakona. Pričakovati je, da bodo predlagali uvrstitev zakona na plenarno zasedanje senata.
Na univerzi razbili mafijsko mrežo
18. 10. 2000 00.00
Italijanska policija je danes aretirala 37 oseb, osumljenih, da so pletle mafijsko mrežo na univerzi v mestu Messina na Siciliji, je sporočila tamkajšnja policija. Štirje osumljeni so že bili v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj. Aretirane osebe naj bi sodelovale v mafijskem združenju, prodajale naj bi ponarejene diplome in akademske naslove ter ponarejale administrativne dokumente. Nekatere od aretiranih oseb naj bi sodelovale tudi v trgovini z mamili in naj bi posedovale nezakonito orožje.
Številne žrtve poplav v Italiji in Švici
18. 10. 2000 00.00
Razmere na poplavljenih območjih v Italiji in Švici se počasi umirjajo. Več tisoč reševalcev pa je včeraj odkrilo nova trupla. V poplavah, plazovih blata in pod ruševinami je doslej umrlo 28 ljudi, številne pa pogrešajo. Medtem so že začeli z odpravljanjem posledic poplav. V Švici je Rona znova dosegla normalni vodostaj, počasi pa se umirja tudi reka Pad v Italiji.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Našli trupla šestih prebežnikov
18. 10. 2000 00.00
Italijanska policija je sporočila,da so danes ob cesti blizu Foggie na jugovzhodu Italije našli trupla šestih nezakonitih priseljencev, najverjetneje Kurdov. Žrtve naj bi umrle zaradi zadušitve. Domnevajo tudi, da so trupla odvrgli iz tovornjaka, ki je prevažal prebežnike.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Poplave v Evropi
17. 10. 2000 00.00
Skoraj neprekinjeno močno deževje je v zadnjih dneh na severu Italije in jugu Švice zahtevalo najmanj 20 smrtnih žrtev, okoli 30 ljudi pa še pogrešajo. Kot so zvečer sporočile italijanske oblasti, je na severu Italije doslej umrlo 13 ljudi, od tega deset v dolini Aoste, o dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta, na ligurski obali pa je umrl nek mornar. V švicarskem kantonu Valais sta v poplavah po zadnjih uradnih podatkih umrla dva človeka, po sobotnem zemeljskem plazu v švicarski vasi Gondo pa še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove.
Kločkova in Frolander za premije
17. 10. 2000 00.00
Olimpijska zmagovalca, Ukrajinka Jana Kločkova in Šved Lars Frolander, bosta decembra nastopila na zadnji preizkušnji v seriji "Superstar 2000" - evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Španiji, kjer se bosta potegovala tudi za doslej najvišje denarne nagrade v tem športu. Če bodo prireditelji na EP izpolnili svoje obljube, bodo zmagovalci prejeli več kot 200.000 nemških mark, kolikor so si jih za zmago priplavali v lanski sezoni.
22 let papeža Janeza Pavla II.
16. 10. 2000 00.00
264. papež rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II. je danes skupaj s 6000 poljskimi romarji, ki so se udeležili Jubileja družin, v Rimu praznoval 22. obletnico pontifikata. Kot prvega Slovana so ga na položaj vrhovnega poveljnika rimskokatoliške Cerkve izvolili 16. oktobra 1978.
Močno deževje v Italiji in Švici
15. 10. 2000 00.00
Močno deževje na severu Italije in na jugu Švice je zahtevalo prve smrtne žrtve. V okolici Torina, kjer že tri dni skoraj nepretrgoma dežuje, sta umrli dve osebi, v švicarski vasi Gondo pa po včerajšnjem zemeljskem plazu še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, dolina Aoste pa je praktično odrezana od sveta. Zaprta je tudi avtocesta Milano - Torino.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Fiat upa na večjo prodajo v Evropi
15. 10. 2000 00.00
V vodstvu italijanskega avtomobilskega giganta Fiat računajo na povečanje deleža na evropskem avtomobilskem trgu. Do konca leta nameravajo na stari celini prodati 14,8 milijona vozil, je na predstavitvi nove Alfe 147 v Monte Carlu dejal poslovodja Fiata Roberto Testore. V Italiji ima Fiat kar 37-odstotni tržni delež, v ostali Evropi pa 5,3-odstotnega. Z napovedano prodajo naj bi povečali tržni delež v Evropi na 11 odstotkov.
Raje v družbi psa kot s svojo ženo
13. 10. 2000 00.00
Eden od treh Italijanov ima raje družbo svojega psa kot družbo partneric, ker se njihovi štirinožni hišni ljubljenčki ne prepirajo o vsebini večernega televizijskega programa, je pokazala raziskava italijanskega mesečnika Class. 26 odstotkov soprog pa je zagotovilo, da psi dobro zapolnijo praznino v odnosu s partnerjem, potem ko otroci odidejo od doma. Po mnenju 15 odstotkov vprašanih pomagajo psi svojim lastnikom tudi pri sklepanju novih prijateljstev. Class, ki je sicer namenjen predvsem italijanski visoki družbi, je raziskavo izvedel med 655 Italijani, starimi od 25 do 60 let.
Enel napovedal nakup Infostrada
11. 10. 2000 00.00
Italijansko državno podjetje Enel je napovedalo nakup drugega največjega italijanskega operaterja fiksne telefonje Infostrada, ki naj bi ga nato združilo s tretjim največjim italijanskim mobilnim operaterjem Wind, ki ponuja storitve na področju fiksne in brezžične telefonije ter interneta. S to združitvijo bo nastala druga največja italijanska telekomunikacijska družba.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Italija uvaja tehnologijo GPRS
06. 10. 2000 00.00
Italijansko telekomunikacijsko podjetje Tim je začelo preskušati sistem GPRS - drugo generacijo mobilne telefonije, ki bo v primerjavi s sedanjim sistemom WAP omogočala hitrejši in lažji dostop do interneta preko prenosnih telefonov. Prenosni telefoni, ki bodo podpirali tehnologijo GPRS, se bodo s svojo hitrostjo prenosa podatkov že lahko primerjali s hitrostjo, ki jo omogoča ISDN.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
Pantanija ne bo na SP
03. 10. 2000 00.00
Italijanski kolesar Marco Pantani je po mnenju državnega selektorja Antonia Fusija preslabo pripravljen, zato ga ni uvrstil na seznam reprezentantov, ki bodo 15. oktobra nastopili na svetovnem prvenstvu v Plouayju v Franciji.
Odkrili še en Michelangelov kip
30. 09. 2000 00.00
Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.
Katastrofa Novogoričanov v Rimu
29. 09. 2000 00.00
Nogometaši HIT Gorice so na povratni tekmi prvega kroga pokala UEFA izgubili z AS Romo 0:7 (0:5) in s skupnim izidom 1:11 izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Italijanska policija razkrinkla pedofile
27. 09. 2000 00.00
Italijanska policija je razbila mednarodno pedofilsko verigo, ki je na internetu prodajala pornografske fotografije otrok, ki so bili posiljeni, tepeni ali celo ubiti. Preiskave o pedofilski verigi, ki je potekala med Italijo in Rusijo, so sprožili proti skupno 1700 osebam, med katerimi so tudi poslovneži. Po poročanju današnjih medijev so v Italiji preiskali 600 stanovanj in v noči na sredo aretirali enajst oseb - tri ruske državljane in osem Italijanov.
Zoff se vrača v Lazio
26. 09. 2000 00.00
Nekdanji selektor italijanske nogometne reprezentance Dino Zoff, ki je odstopil po porazu v finalu letošnjega EP, se bo vrnil v klub, kjer je delal pred odhodom v reprezentanco. Zoff se k italijanskemu prvaku Laziu vrača v vlogi menedžerja, potem ko je rimsko moštvo že vodil kot trener in izvršni direktor.