Spomin
Nadaljnje razprave o pokolih nad civilisti na Kosovu
01. 10. 1998 08.15
Varnostni svet ZN bo danes na izrednem zasedanju razpravljal o pokolih na Kosovu. Po pričevanjih in podatkih, ki so jih dobile mednarodne organizacije, naj bi srbske sile v soboto v gozdu v bližini Drenice ubile 18 članov albanske družine, med njimi tudi pet otrok. Ameriška organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je potrdila, da je bilo v gozdu pri vasi Gornje Obrinje na območju Drenice ubitih 18 albanskih civilistov. Vse žrtve so bile ubite s strelom v tilnik, pred tem naj bi jih tudi mučili.
Več sto ljudi na pogrebu ''obrambnega ministra'' kosovskih Albancev
24. 09. 1998 14.46
Več sto ljudi se je danes zbralo v Tirani, da bi počastili spomin na ''obrambnega ministra'' kosovskih Albancev Ahmeta Krasniqija, ki so ga v ponedeljek ustrelili v albanski prestolnici Tirani. Motiv uboja je neznan, doslej pa tudi še niso prijeli nobenega osumljenca. Krasniqija naj bi v Tirani pokopali danes popoldne.
Izšla monografija o nesreči Nejca Zaplotnika
22. 09. 1998 14.26
Pri založbi Kmečki glas je izšla monografija Pot k očetu - Po sledeh Nejca Zaplotnika na Himalajo, ki se je leta 1983 smrtno ponesrečil pri vzponu na himalajski osemtisočak Manaslu.
Pot k očetu pri založbi Kmečki glas
17. 09. 1998 16.48
Pri založbi Kmečki glas je izšla monografija Pot k očetu - Po sledeh Nejca Zaplotnika na Himalajo.
Slovenska kinoteka: projekcija v spomin na filmskega velikana Kurosawo
10. 09. 1998 15.01
Ob smrti velikana japonskega in svetovnega filma Akira Kurosawe bo v Slovenski kinoteki to nedeljo, 13. septembra, ob 20. uri posebna projekcija enega njegovih zadnjih filmov, Sanje (Konna yume wo mita/ Akira Kurosawa's Dream), japonsko-ameriške koprodukcije iz leta 1990.
Samsung bo začasno ustavil proizvodnjo čipov
07. 09. 1998 07.58
Južnokorejsko podjetje Samsung Electronic Co. je sporočilo, da bo do sredine septembra ustavilo proizvodnjo računalniških čipov. Svojo odločitev so utemeljili s preveliko ponudbo na tržišču. Samsung, sicer največji proizvajalec čipov na svetu, bo do 13. septembra ustavil proizvodnjo čipov za spomin v osebnih računalnikih. Izdelavo ostalih čipov pa bo Samsung ustavil med 13. in 20. septembrom. Od junija letos je to že četrti tovrsten ukrep korejskega podjetja.
Filmski festival v Benetkah se je začel
04. 09. 1998 09.41
V Benetkah se je z evropsko premiero zadnje uspešnice Stevena Spielberga Reševanje vojaka Ryana (Saving private Ryan) zunaj konkurence začel 55. mednarodni filmski festival. Na otvoritveni slovesnosti so zlatega leva za življenjsko delo podelili italijanski igralki Sophii Loren in poljskemu režiserju Andrzeju Wajdi. V imenu igralke, ki se zaradi zdravstvenih težav slovesnosti ni mogla udeležiti, je nagrado sprejel njen mož Carlo Ponti s sinovoma.
Veteran PGA premagal prvakinjo PGA v Microsoftovem golfu
01. 09. 1998 16.25
V ameriškem mestu Seattle je veteran združenja profesionalnih igralcev golfa PGA Craig Stadler tesno premagal prvakinjo LPGA Michelle MCGann v dobrodelnem tekmovanju ob začetku prvenstva PGA. Gledalci so ob otvoritveni slovesnosti tekmovanje spremljali prek velikega zaslona, vendar pa slikovito golfsko igrišče na njem ni bilo igrišče krajevnega kluba, temveč iz simulacije Microsoft Golf 1988 Edition PC. Spopad v navideznem golfu so priredili v spomin na znamenito tekmovanje med Bobbyjem Riggsom in Billie Jean King pred 25 leti v tem mestu. Microsoftov Golf 1998 je ena najbolj realističnih simulacij golfa za osebni računalnik z vrhunsko grafiko in zvokom.
Razstava Cvetje in barve likovne samorastnice Marije Tanke Velencei
01. 09. 1998 13.43
Od 1. do 12. septembra bodo v Galeriji Društva likovnih samorastnikov v Rožni ulici 27 v Ljubljani na ogled likovna dela samorastnice Marije Tanke Velencei, rojene leta 1946 v Novem Bečeju v družini vojvodinskih Madžarov. Avtorica že več kot tri desetletja živi v Sloveniji, intenzivneje pa je začela likovno ustvarjati šele po letu 1992. To je njena druga samostojna razstava, njeni bidermajersko pisani šopki pa po oceni likovnega kritika Mirka Juterška ohranjajo dokaj prepoznaven spomin na izrazito samosvoj dekorativni nadih madžarske ljudske folklore in umetnosti.
Začetek spominskih slovesnosti ob obletnici smrti princese Diane
31. 08. 1998 11.02
Številni občudovalci pred letom dni umrle valižanske princese Diane so se davi pričeli zbirati pred njenim londonskim domovanjem, medtem ko se bo kraljeva družina v družbi britanskega premiera Tonyja Blaira udeležila spominske maše.
Zahvala britanskih princev Williama in Harrya za izraze sožalja ob smrti Diane
31. 08. 1998 09.06
Britanska princa William in Harry, sinova pred enim letom tragično preminule princese Diane in britanskega prestolonaslednika princa Charlesa, sta se javnosti zahvalila za izraze sožalja ob smrti Diane. Princa se bosta danes v gradu Balmoral na Škotskem skupaj z drugimi člani kraljeve družine udeležila maše v spomin pokojni princesi. Diana je skupaj s prijateljem Dodijem al Fajedom umrla 31. avgusta lani v prometni nesreči v Parizu.
V spomin na mater želi živeti pod zemljo šest mesecev
27. 08. 1998 07.57
Sedemintridesetletni Britanec Geof Smith načrtuje, da bo kot poklon svoji mrtvi materi naslednjih šest mesecev preživel pokopan na vrtu svojega lokala v Mansfieldu v severni Angliji. V zaboju, po obliki podobnem krsti, namerava ostati 180 dni, kar naj bi zadostovalo za nov svetovni rekord. Leta 1968 je Smithova mati pod zemljo preživela 101 dan in s tem postavila svetovni rekord, ki je ostal nepremagan do leta 1981, ko je neki Američan pod zemljo preživel 141 dni. Sedaj želi Smith vrniti rekord svoji družini. Podvig namerava izpeljati z bivanjem v 2,1 metra dolgem zaboju, v katerem bo imel tudi televizor, razsvetljavo in stranišče, hrano in pijačo pa mu bodo pošiljali po majhni cevki. ''To dolgujem svoji materi, ki se je trudila, da bi prišla v Guinessovo knjigo rekordov,'' je povedal Smith. ''Na podvig sem se pripravljal dve leti.''
Spomin na 100-letnico Avgusta Černigoja
25. 08. 1998 12.24
V tržaškem gledališču Miela so se sinoči na priložnostni slovesnosti spomnili 100-letnice rojstva slovenskega slikarja Avgusta Černigoja.
Slovesnost ob 30. obletnici praške pomladi
21. 08. 1998 15.14
Pred radijsko hišo v Pragi so se danes številni Čehi poklonili spominu na žrtve praške pomladi, ki so jo pred 30 leti nasilno zatrle vojaške enote Varšavskega pakta. Spominske slovesnosti so se poleg članov vlade udeležili tudi predstavniki sindikatov in nekdanjih združenj za državljanske pravice.
Uspešen literarni projekt v spomin na Brechta
10. 08. 1998 13.48
Literarni projekt, ki so ga ob 100. obletnici rojstva Bertolda Brechta pripravili v nemškem Augsburgu, je presegel pričakovanja prirediteljev. Prvih 170 prireditev v rojstnem kraju nemškega pesnika in dramatika si je namreč ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev. Projekt v spomin na Brechta obsega skupno več kot 200 prireditev. Prihodnje leto v Augsburgu načrtujejo podobne prireditve v spomin na Franza Kafko (1883-1924), v minulih letih pa so že izvedli prireditve, posvečene Heinrichu Heineju, Thomasu Mannu in Hermannu Hesseju.
Hirošima praznuje 53. letnico jedrske katastrofe
06. 08. 1998 14.01
Žalost, pomešana z jezo, spremlja 53. obletnico katastrofe, ki jo je povzročila prva atomska bomba, vržena na japonsko mesto Hirošima. Tu se je danes zbralo na tisoče ljudi, da bi počastili spomin na mrtve in obnovili svojo obvezo miru.
Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja
02. 08. 1998 10.17
Slovenski šolski muzej prav danes praznuje stoletnico svoje ustanovitve. Njegovemu nastanku je botrovalo samozavedanje učiteljstva o pomembnosti kulturnega in vzgojnega poslanstva, živa stanovska zavest ter želja, da se ohrani spomin na prizadevanja za slovensko šolstvo in njegov razvoj.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Po nogometnem slavju še spomin na francosko revolucijo
14. 07. 1998 10.12
Veselju Francozov nad zmago, ki so jo dosegli na svetovnem nogometnem prvenstvu, se bo danes pridružilo praznovanje Francije v spomin na 14. julij 1789, padec Bastilje, s katerim se je začela francoska revolucija. Državni praznik bodo že zjutraj obeležili z vojaško parado na Elizejskih poljanah. Predsednik Jacques Chirac bo v Elizejski palači priredil tradicionalno vrtno zabavo, na kateri bodo letos častni gostje člani zmagovalne nogometne ekipe. Opoldne bo Chirac, kot je to že običajno, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Oranževci bodo nadaljevali pohod; Clinton ogorčen nad včerajšnjim napadom
13. 07. 1998 09.56
Tudi po smrti treh otrok v podtaknjenem požaru na Severnem Irskem so se pripadniki protestantskega reda oranževcev odločili za nadaljevanje protesta proti prepovedi njihovega pohoda v Portadownu. Člani reda so se enoglasno odločili, da vztrajajo pri obleganju katoliškega dela mesta Drumcree ''za nedoločen čas'', je sinoči sporočil načelnik območja Portadowna Harold Gracey.
Brez dogovora med voditelji reda oranževcev in Blairom
09. 07. 1998 14.13
Voditelji reda oranževcev so današnje srečanje z britanskim premierom Tonyjem Blairom v Londonu označili za ''odkrito'', dodali pa so, da kljub temu niso dosegli nobenih končnih odločitev za rešitev vprašanja poletnih pohodov članov reda oranževcev na Severnem Irskem.
Začel se je pohod protestantov v Portadownu
05. 07. 1998 12.48
V napetem vzdušju zaradi bojazni pred morebitnimi spopadi med katoliško in protestantsko skupnostjo se je ob koncu dopoldneva v severnoirskem Portadownu v bližini Belfasta začel tradicionalni pohod protestantskega reda oranževcev.
Kinotečni večer v spomin Žarku Lužniku
15. 06. 1998 12.24
Ob deseti obletnici smrti mladega slovenskega filmskega ustvarjalca Žarka Lužnika bo nocoj v dvorani Slovenske kinoteke spominski večer, ko bodo zavrteli tudi dva manj znana oziroma manj prikazovana njegova dokumentarna filma, namreč Gostilna in Kolizej, ki ju je s scenaristko Heleno Koder posnel za televizijo.
Srečanje predsednikov Poljske, Ukrajine in Litve
24. 05. 1998 11.12
V Rzeszowu na jugovzhodu Poljske se je včeraj začel gospodarski vrh Poljske, Ukrajine in Litve, ki se ga bodo poleg kakih 300 gospodarstvenikov udeležili tudi predsedniki treh držav Aleksander Kwasniewski, Leonid Kučma in Valdas Adamkus. Gre za tretje tovrstno srečanje.
Lastnik Harrodsa kupil šolo, v katero je hodila Diana
22. 05. 1998 07.36
Lastnik prestižne londonske veleblagovnice Harrods Mohamed al-Fayed je za 2,5 milijona funtov (okoli 750 milijonov tolarjev) kupil šolo, v katero je nekoč hodila lani preminula princesa Diana. Stavbo šole, v kateri je Diana po svojih besedah kot najstnica preživela najsrečnejša leta svojega življenja, naj bi preuredili v center za otroke z motnjami v razvoju. "Menim, da je to veliko boljši spomin na njeno delo, kot pa da se njeno ime pojavlja na neokusnih spominkih," je po pisanju časnika Mirror dejal al Fayed. Njegov sin Dodi je skupaj z Diano umrl v avtomobilski nesreči 31. avgusta lani v Parizu.
New York počastil spomin na Franka Sinatro
17. 05. 1998 10.02
Mesto, ki ga je v pesmi New York, New York opeval preminuli Frank Sinatra, je v petek Empire State Building osvetlilo z modrimi lučmi in tako počastilo Modre oči. To je bil namreč Sinatrin vzdevek. Svetovno znana zgradba se bo v modrini "kopala" do ponedeljka, so povedali predstavniki mestnih oblasti. Sinatra se je sicer rodil v Hobokenu v New Jerseyu, kariero pa je začel s petjem z velikimi orkestri v New Yorku. Pevca so z modrimi lučmi na vrhu nebotičnika počastili že ob njegovi 80-letnici 12. decembra 1995. Takšen način osvetljave nebotičnika je sicer pogost ob praznovanju praznikov. Tako je Empire State Building na dan Sv. Patricka, 17. marca, obarvan zeleno, na ameriški državni praznik 4. julija, pa je odet v rdečo, belo in modro barvo.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
Prvak pokra izvedel življenjski trik
04. 05. 1998 09.20
Dvakratni svetovni prvak v pokru Doyle Brunson je izvedel največji trik v svojem življenju. Brunsona sta pred njegovo hišo napadla oborožena in maskirana roparja in ga zvlekla v hišo. Brunsona in njegovo ženo sta zvezala z lisicami in jima zagrozili s smrtjo, če jima ne izročita denarja. Pokerski prvak je "zaigral" srčni napad in povedal, da denarja nima spravljenega doma. S tem je rešil življenje sebi in ženi. Kot spomin na rop mu je ostala modrica na očesu in 4000 dolarjev minusa v denarnici, ostal pa je tudi brez 80.000 žetonov.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Izrael praznuje 50-letnico
29. 04. 1998 16.15
V Izraelu se bodo danes zvečer začele slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve izraelske države.