Trst
Razstava Elisabeth v Trstu
31. 10. 2000 00.00
Na razstavi z naslovom Elisabeth, Trst in Italija, ki so jo pretekli konec tedna odprli v palači Morpurgo v Trstu, je med drugim mogoče opaziti tudi konflikten odnos Habsburške cesarice Elisabeth do Italijanov. Prirediteljica razstave Marina Panetta je povedala, da je Elisabeth sprva podpirala Italijane, ki so se borili za združitev Italije, ko je do združitve prišlo, pa je cesarica spremenila mnenje in je trdila, da so Italijani "izdajalsko ljudstvo". Boljši odnos je imela Elisabeth do mest s habsburško tradicijo, kot sta na primer Trst in Merano. Obiskovalci razstave si bodo do 13. januarja 2001 lahko ogledali številne dokumente, risbe in slike, pa tudi kopije pesmi, ki so jih v Italiji izdali ob poroki cesarskega para, in slike Elisabethinih obiskov Pompejev, otoka Capri in Neaplja. Sicer pa to ni edina razstava o Elisabeth v tem delu Italije. Na gradu Miramare bo namreč do januarja na ogled razstava z naslovom Elisabeth in stoletje Habsburžanov. Vzdušja neke cesarice, ki si jo je od odprtja julija letos ogledalo več tisoč turistov.
V Italiji bijejo plat zvona
28. 10. 2000 00.00
Po petkovem incidentu na meji med Slovenijo in Italijo, v katerem je neki vodnik nezakonitih prebežnikov streljal na pripadnike italijanske finančne policije, ki so ga zasledovali, so v Italiji vnovič udaril na plat zvona. Predstavniki lokalnih oblasti opozarjajo, da je bilo včerajšnje streljanje prvi nasilen incident pri nezakonitih prehodih meje na območju. Po mnenju člana desničarskega nacionalnega zavezništva Maurizia Gasparrija, nekdanjega namestnika italijanskega notranjega ministra, bi morali, če se bo naval prebežnikov nadaljeval, razmisliti tudi o tem, da bi na mejo poslali vojaške patrulje.
Predlog zakona o italijanskem državljanstvu
28. 10. 2000 00.00
Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Carlo Giovanardi (CCD) je v petek vložil predlog zakona, ki predvideva, da bi bili poslej do italijanskega državljanstva upravičeni tudi otroci italijanskih državljanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Italiji živi veliko državljanov z dvojnim državljanstvom, njihovim otrokom pa sedanja italijanska zakonodaja ne omogoča pridobitve italijanskega državljanstva.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Sporazum zamejskih združenj v GZS
19. 10. 2000 00.00
Podpredsednica GZS Marta Kos je na Območni zbornici za severno Primorsko v Novi Gorici s predsednikoma Slovenskega gospodarskega združenja Gorica in Slovenskega deželnega združenja Trst danes podpisala sporazum o pristopu obeh združenj v polnopravno članstvo GZS. Podpisani sporazum bo omogočil lažje vključevanje zamejskih podjetij v programe GZS, pa tudi lažje vključevanje slovenskih podjetij v gospodarske aktivnosti v sosednji Italiji.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Na slovenskih šolah v Italiji danes ni pouka
09. 10. 2000 00.00
Deželno tajništvo Sindikata slovenske šole se je pridružilo današnji stavki italijanskih šolnikov, ki so jo razglasile vsedržavne sindikalne organizacije šolnikov v protest proti neučinkovitim pogajanjem z ministrstvom za šolstvo za povišanje plač v šolstvu in za pokojninski sklad. Po pisanju Primorskega dnevnika sindikat slovenske šole ob tej stavki tudi zahteva, da italijanska vlada in ministrstvo za šolstvo priznata dejansko avtonomijo in specifičnost slovenske šole, in da čimprej imenujeta v redno delovno razmerje slovenske profesorje. To vprašanje se vleče že dobro desetletje. Toliko časa namreč profesorji niso bili imenovani v redno razmerje, ker niso bili razpisani natečaji za slovenske profesorje, lestvice habilitiranih pa so tudi že vrsto let izčrpane.
Barcolana 2000
07. 10. 2000 00.00
Približno 1700 jadrnic s 15.000 jadralci naj bi nastopilo na letošnji Barcolani, najmnožičnejši regati s hkratnim startom na svetu. Za svojevrstno zanimivost so poskrbeli trije kiti, ki so se znašli pred Trstom, kjer bo v nedeljo ob 10.00 start regate.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
5. kraški oktoberfešt
01. 10. 2000 00.00
Zamejsko slovensko kulturno društvo Vigred letos v Praprotu organizira že 5. kraški oktoberfešt. Tradicionalni praznik se bo začel v četrtek, 5. oktobra, zaključil pa se bo 9. oktobra.
Haider vabljen na ogled fojb
21. 09. 2000 00.00
Italijansko gibanje za neodvisnost Julijska fronta je včeraj na zasebni obisk v Trst povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, kjer naj bi ta obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Rižarna in bazoviško fojbo. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, ko so minuli teden na italijanskih Opčinah Haiderja povabili na praznovanje 170. obletnice izgradnje cestne povezave Trst-Ljubljana-Dunaj, hkrati pa kritiziralo tržaške oblasti, ker po njihovem mnenju obiska niso prav izkoristile. Po besedah gibanja, ki je februarja ustanovilo Odbor za Haiderja, bi moral koroški deželni glavar obiskati bazoviško fojbo, kjer so posmrtni ostanki "italijanskih vojakov in slovenskih antikomunistov, ki so jih ustrelili Titovi partizani".
Prešernove pesmi na zgoščenki
19. 09. 2000 00.00
Nacionalni radio je v sodelovanju z RAI - Radiom Trst v jubilejnem letu pripravil niz 24 radijskih iger, v katerih je na podlagi romana Neiztrohnjeno srce
Haider - nepovabljen gost
18. 09. 2000 00.00
Iz urada koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so danes zanikali poročila medijev, po katerih naj bi se Haider povsem nepričakovano, nenapovedano in tudi brez vabila udeležil osrednje slovesnosti ob 170-letnici
Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Eksplozija v Trstu delo levičarskih skrajnežev
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba, ki pa ni povzročila večje gmotne škode.
Eksplozija bombe na sedežu Srednjeevropske pobude
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba. Kot je poročal Radio Trst A, ostaja dogodek še zavit v preiskovalno tajnost, doslej pa ni še nihče prevzel odgovornosti za to dejanje.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Na Dragi 2000 o pomenu sprave
03. 09. 2000 00.00
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je dopoldne potekalo predzadnje predavanje v okviru letošnjih 35. študijskih dnevov Draga 2000. O temi sprava, proces osvobajanja in znamenje poguma, je govoril teolog Tone Jamnik, urednik revije Tretji dan in ravnatelj Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Edinost o pismu Illyju
29. 08. 2000 00.00
Družbenopolitična organizacija Edinost iz Trsta se je odzvalo na pismo, ki ga je ljubljanska županja Vika Potočnik v petek naslovila na tržaškega kolega Riccarda Illyja in v katerem je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, ki naj bi bilo novembra v Trstu, preprečil.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
XV. Film Video Monitor
25. 07. 2000 11.59
Od 25. do 28. oktobra bo v italijanski Gorici potekal XV. Film Video Monitor, predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije. Ob petnajstletnici delovanja bo novost predstavitev tudi italijanske filmske produkcije. Prireditev organizira goriški Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil senator Darko Bratina, tedaj priznani filmski kritik, sociolog in profesor na tržaški univerzi. V njegov spomin bodo tudi letos podelili nagrado Darko Bratina ? Poklon viziji.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Razstava o cesarici Elizabeti
18. 07. 2000 10.11
Tržaške mestne oblasti so na gradu Miramare v sodelovanju z dunajskim Dvornim in državnim arhivom in dunajskim Muzejem umetnostne zgodovine pripravile razstavo, posvečeno avstrijski cesarici Elizabeti. Razstava z naslovom Elizabeta in stoletje Habsburžanov bo na ogled do januarja 2001. Na njej bodo razstavljeni dokumenti, slike in osebni predmeti priljubljene cesarice Sisi, namen razstave pa je po besedah organizatorjev med drugim predstaviti tudi manj znana dejstva o cesarici. V palači Constanzi v Trstu bo do 15. oktobra še ena razstava o Habsburžanih v mestu z naslovom Fotografije nekega imperija. Obiskovalci si bodo lahko ogledali fotografije, nastale med letoma 1848 in 1916.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino
17. 07. 2000 18.32
Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je danes sklical tiskovno konferenco z namenom novinarjem razložiti vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je prejšnji teden sprejela italijanska poslanska zbornica. Za to se je odločil, ker je ugotovil, da je poročanje mnogih časnikarjev izraz popolnega nepoznavanja problematike in da za nekatere tržaške kroge zaščitni zakon vnaša strah vzbujajoče privilegije.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Literarna natečaja
14. 07. 2000 21.32
Tržaška revija Mladika razpisuje 29. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Mohorjeva družba iz Celovca pa je razpisala literarno delavnico, ki bo septembra v Libučah na Koroškem. Rokopise za literarni natečaj Mladike je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih do 15. decembra. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa morajo biti zaprti v kuverti. Teksti v prozi ne smejo presegati več kot deset strani, ciklus poezije pa lahko predstavlja samo izbor najboljših pesmi. dela bo pregledala petčlanska komisija, nagrajena dela pa bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija menila, da so primerna za objavo. Celovška Mohorjeva družba, Katoliška mladina, Katoliška prosveta in Galerija Falke bodo 16. septembra v Libučah pri Celovcu priredili enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev. Iz tam nastalih besedil bodo v improvizirani knjižni izdaji izdali zbornik.