ZAHTEVA
Žičnice Vogel v dolgovih
27. 08. 2001 00.00
Veselje ob začetku obratovanja nove, dobro milijardo in pol tolarjev vredne nihalke, je pokvaril sedem let star dolg.
Dedovanje z manj omejitvami
24. 08. 2001 00.00
Novela zakona o dedovanju usklajuje dedovanje z državno ureditvijo, vključuje pa tudi spremembe, ki jih zahteva odločba ustavnega sodišča, ki ureja omejitve dedovanja za osebe, ki so prejemale socialno in drugo pomoč.
Brez dogovora o oddaji orožja
25. 08. 2001 00.00
V Makedoniji se nadaljujejo priprave na začetek zavezniške operacije za zbiranje orožja albanskih upornikov.
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
Aspirin za srce
22. 08. 2001 00.00
Kombinacija zdravil aspirina in clopidogrela močno zmanjšuje možnost srčnega infarkta, zato bi britanski zdravniki z novim načinom zdravljenja letno lahko rešili 10 tisoč življenj.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Odzivi na začetek misije
22. 08. 2001 00.00
Začela se je Natova operacija Nujna žetev, med katero bo 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji.
ZDA in Kitajska o raketah
23. 08. 2001 00.00
Po mnenju Washingtona je kitajski izvoz raketne tehnologije eden glavnih zadržkov pri izboljšanju odnosov med državama.
NSi o problematiki suše
22. 08. 2001 00.00
O zaostrenih razmerah v kmetijstvu so danes spregovorili tudi v stranki Nova Slovenija, ki zahteva sprejem interventnega zakona za odpravo posledic letošnje suše.
Aspirin za srce
22. 08. 2001 00.00
Kombinacija zdravil aspirina in clopidogrela močno zmanjšuje možnost srčnega infarkta, zato bi britanski zdravniki z novim načinom zdravljenja letno lahko rešili 10 tisoč življenj.
Prihod enot še poteka
20. 08. 2001 00.00
V Makedonijo še naprej prihajajo enote v okviru nove misije zveza Nato na Balkanu. Pregnanci z območja Tetova medtem s cestnimi blokadami preprečujejo prehajanje mednarodnim mirovnim silam na Kosovo.
Stavka v Volkswagnu
19. 08. 2001 00.00
V avtomobilski tovarni koncerna Volkswagen v Mehiki je 12.000 delavcev zaradi nizkih mezd začelo stavko.
Peres in Arafat brez napredka
15. 07. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat sta zaključila neposredne pogovore o ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu. Pred tem sta imela tako Peres kot Arafat ločena srečanja z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je pred srečanjem z Mubarakom napovedal pogovor o "kriminalni agresiji, ki se dnevno vrsti proti palestinskemu narodu". Po srečanju z Mubarakom pa je Peres potrdil, da se mirovni proces še ni zaključil in poudaril, da vojna ne pride v poštev. "Vrniti se moramo na politične o reševanje", je povedal. Dodal je še, da bodo pogovori morali potekati z Jaserjem Arafatom, izvoljenim predstavnikom palestinskega ljudstva.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
Bohinjci opozarjajo na kršenje zakona
12. 07. 2001 00.00
Večji del Triglavskega narodnega parka leži na območju občine Bohinj, zato so se na vračilo parka cerkvi odzvali tudi Bohinjci. Ti se jezijo predvsem zato, ker naj bi v njihovem primeru zakon o Triglavskem narodnem parku dosledno upoštevali, medtem ko naj bi ga pri vračanju gozdov cerkvi povsem spregledali.
Napredek na pogajanjih
12. 07. 2001 00.00
Zavrnjeni predlogi albanskih strank
11. 07. 2001 00.00
Pogovori o spremembah makedonske ustave so se končali brez uspeha, potem ko vodje najpomembnejših makedonskih strank niso pristali na predloge albanskih strank o radikalni reformi ustave. Voditelji albanskih strank vztrajajo pri zahtevi, da se albanski manjšini v ustavi prizna status naroda, albanščina pa razglasi za uradni jezik. Albanska skupnost prav tako zahteva svojo lokalno policijo, služenje vojaškega roka v rojstnem kraju in visokošolsko izobraževanje v materinem jeziku.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
V Makedoniji v glavnem mirno
11. 07. 2001 00.00
V Skopju se nadaljujejo pogajanja med predstavniki političnih strank in strokovnjaki o ustavnih spremembah, ki jih zahteva albanska skupnost v Makedoniji. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, albanski predstavniki nočejo popustiti pri svojih zahtevah po koreniti reformi ustave.
Afriška unija po vzoru EU
10. 07. 2001 00.00
Nekdanji zunanji minister Slonokoščene obale Amara Essy je bil danes v Lusaki izvoljen za zadnjega predsednika Organizacije afriške enotnosti (OAU). Organizacija se bo namreč v naslednjem letu preoblikovala v Afriško unijo po vzoru Evropske unije in podobnih regionalnih organizacij v Aziji in obeh Amerikah.
Drnovšek o širitvi EU
09. 07. 2001 00.00
Glavni cilj prizadevanj za širitev Evropske unije je demokratična in stabilna Evropa z močnimi institucijami, ki bo preprečila Evropo preteklosti z vojnami in konflikti, in ta zgodovinski okvir je treba upoštevati tudi v vseh razpravah o prihodnosti povezave. Zdi se namreč, da je v vsakodnevnih razpravah ta aspekt zamegljen zaradi osredotočanja na vsakodnevne skrbi, ki včasih porajajo celo razmišljanja, ali je širitev potrebna in ali je ne bi bilo treba upočasniti, je danes na mednarodnem seminarju z naslovom Srednja Evropa in širitev EU: hitrosti in zastoji, ki ta teden poteka na poletni univerzi v španskem San Sebastianu, opozoril predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Nato avgusta v Makedoniji
07. 07. 2001 00.00
Vojaki zveze NATO naj bi predvidoma avgusta začeli z razoroževanjem albanskih upornikov v Makedoniji, je v petek povedal veleposlanik zveze NATO v Makedoniji, nemški diplomat Hans-Jörg Eiff. Vendar morata biti najprej izpolnjena dva pogoja: trajno premirje in napredek v pogovorih med makedonskim in albanskim političnim vodstvom o mirni rešitvi krize. Eiff je ob tem poudaril, da ni gotovo, da se bodo uporniki držali premirja. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je dejal, da bo Nemčija pri morebitnem posredovanju zveze NATO v Makedoniji prispevala 400 do 500 vojakov. Vojaki nemške vojske naj bi po načrtih v Makedonijo odšli v okviru nemško-francoskega bataljona, ki naj bi bil eden izmed štirih bataljonov zveze NATO.
Policijski sindikat zahteva podatke
05. 07. 2001 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) je danes v javni zahtevi od generalnega direktorja policije Marka Pogorevca znova zahteval podatke o tem, kako je v prvi polovici letošnjega leta razdelil sredstva za nagrajevanje uspešnosti določenih višjih upravnih delavcev in za izjemno delovno uspešnost delavcev policije. Predsednik PSS Miroslav Dušič je za 24ur poudaril, da sindikat zahtevo po teh podatkih na direktorja policije naslavlja že od januarja letos, vendar pa jim jih ta, niti njegov namestnik doslej nista posredovala. To pa jih navaja na dvom, da delitev ni skladna z veljavnimi pravili in kriteriji.
SVIZ vladi očita neodgovornost
03. 07. 2001 00.00
Sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je zaskrbljen, da za avgust obljubljenega dviga plač zaposlenim v javnem sektorju vlada ne bo uresničila po dogovoru. Vladni pogajalski skupini očitajo neresnost pri pogajanjih s sindikati, sprašujejo pa se tudi, če je vlada sploh sposobna pripraviti zakon o plačah v javnem sektorju.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Profesorjev primer preveč nazoren
29. 06. 2001 00.00
Ameriška študentka prava je proti svojemu profesorju vložila tožbo za pet milijonov dolarjev odškodnine. Profesor ji je namreč na predavanju izmaknil stol, ko naj bi se usedla. To naj bi bil po njegovi razlagi prikaz osebne nezgode. Študentka Denise DiFede trdi, da ji je padec povzročil resne telesne in psihične bolečine. Nenavadna "demonstracija" se je pripetila lani avgusta, ko je profesor Munneke razlagal prekršek, ki mu v ZDA pravijo "tort".
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
ISO 9001 za Žito
27. 06. 2001 00.00
Direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar je predsedniku uprave Žita Rudolfu Kajtnerju izročil certifikat kakovosti ISO 9001 za krovno podjetje Žito in podjetje Žito Mlini. Omenjeni certifikat so doslej v Skupini Žito že prejele Dolenjske pekarne, Žito Gorenjka, Pekarne Vrhnika in Žito Šumi, tako da se lahko s certifikatom ISO 9001 pohvali celotna Skupina Žito, ki ima s tem certificirane vse dejavnosti - testeninarstvo, mlinarstvo in konditorstvo. Hkrati je Žito prejelo tudi mednarodni certifikat IQ Net, s čimer je po Likarjevih besedah potrjeno, da so bili postopki ocenjevanja enaki kot drugje po svetu. Kajtner je ob prejemu certifikata izrazil prepričanje, da bo Skupina Žito odslej še bolj pripravljena na spremembe, ki jih vsakodnevno prinašajo razmere na trgu in slovensko približevanje Evropski uniji.