ZAHTEVA
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Naporno usklajevanje proračuna
06. 02. 2001 00.00
Ena najbolj vročih tem v tem trenutku je deljenje proračunske pogače za letošnje leto. V prostorih vlade še vedno poteka seja, na kateri naj bi sprejeli proračunski memorandum, predlog proračuna in program privatizacije državnega premoženja. Seja naj bi predvidoma trajala do poznih večernih ur in kot je popoldne na novinarski konferenci povedal premier Janez Drnovšek, jo bodo skušali jutri končati.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Izpisek iz matične knjige prek interneta
04. 02. 2001 00.00
V centru za upravno informatiko bodo predvidoma že v prvi polovici letošnjega leta omogočili pridobitev izpiska iz matične knjige prek interneta. Projekt elektronskega poslovanja državne uprave je del nacionalne strategije, ki jo je pripravil Center vlade za informatiko (CVI), v prihodnosti pa naj bi bilo možno preko virtualne upravne enote na internetu opraviti vrsto storitev, kot so podaljšanje vozniškega dovoljenja, registracijo avtomobilov ali sprememba bivališča, je za STA povedal vodja Centra za upravno informatiko Tadej Gabrijel.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Odložilni veto k zakonu o preoblikovanju PCP
01. 02. 2001 00.00
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev državnega sveta vložil predlog za odložilni veto k zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln (PCP) na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske unije v mejne prodajalne. V obrazložitvi predloga za odložilni veto piše, da je sicer razumljiva zahteva, da na dan vstopa Slovenije v EU ne smemo imeti več prostocarinskih prodajaln na naših mejah, vendar pa je nerazumljiva naglica in prehitevanje dogodkov prav v škodo zaposlenih, ki povrhu delajo še na demografsko ogroženih področjih, kjer ni drugih realnih zaposlitvenih možnosti.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Železničarji ne bodo stavkali
01. 02. 2001 00.00
Centralni stavkovni odbor Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije (SDŽDS) in Sindikata vlakovnih odpravnikov Slovenije (SVOS) ter uprava Slovenskih železnic sta na pogajanjih, ki so se končala pozno sinoči, dosegla dogovor, na podlagi katerega se do nadaljnjega zamrznejo vse aktivno v zvezi s sicer napovedano stavko, je sporočil predsednik stavkovnega odbora Ivan Šenkiš. Pogajalci naj bi imeli težko delo pri usklajevanju novih plačnih količnikov, ki so posledica reorganizacije Slovenskih železnic. Uprava je trdila, da bi uskladitev, ki jo zahteva sindikat, stala dobrih 200 milijonov tolarjev letno, sindikat pa zagotavljal, da bi uskladitev plačnih količnikov ne stala več kot 70 milijonov tolarjev na leto.
Temnopolti igralci nezaželeni
31. 01. 2001 00.00
Italijanski nogomet je pretresel nov rasistični škandal. Prvoligaš Hellas Verona se je uklonil zahtevam številnih radikalnih desničarskih navijačev in v bodoče ne bo kupoval temnopoltih igralcev. Predsednik Verone Giambattista Pastorello je v televizijskem intervjuju razložil, da "nekaterih igralcev zaradi teh navijačev ne bo v klubu."
Dosežen dogovor v Prosenjakovcih
31. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot sta danes podpisala dogovor, da bosta skupno reševala infrastrukturno problematiko izpostave centra za tujce in sočasno kraja Prosenjakovci, s tem pa se tudi zavezujeta, da se strinjata "z nemotenim nadaljnjim delovanjem izpostave centra za tujce za določen čas". V dogovoru je zajeto urejanje vodovodnega sistema, čistilne naprave, postavitev dodatnih 12 zabojnikov, pa tudi zaprtje centra leta 2004, ko naj bi tam nastal mladinski center.
Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Spopadi na otoku Zanzibar
28. 01. 2001 00.00
V krvavih spopadih med pripadniki opozicije in varnostnimi silami je na tanzanijskem otoku Zanzibar umrlo najmanj 27 ljudi, nemiri pa se širijo tudi na celino. Ponoči so v tanzanijski prestolnici Dar es Salaam aretirali 99 ljudi, do spopadov je prišlo tudi v mestu Mwazi, hudi spopadi pa potekajo na otoku Pemba, kjer so zdravniki potrdili 16 smrtnih žrtev. Opozicijski voditelji trdijo, da so oblasti na Pembo poslale vojsko, ki naj bi umirila položaj.
Milejši režim na mejah
27. 01. 2001 00.00
Danes, v soboto, stopa v veljavo navodilo, ki podrobno določa zakonske kriterije za zavrnitev vstopa tujcev v Slovenijo ter pogoje za izdajo vizumov za enkratni vstop v državo ter tranzitnih vizumov na nekaterih večjih mejnih prehodih s sosednjimi državami. Tako lahko po novem tujec vizum za enkratni vstop v državo zaradi ugotovljenih nepredvidljivih oziroma nujnih zadev ali humanitarnih razlogov, na podlagi mednarodno sprejetih obveznosti ali če je to v slovenskem interesu, dobi tudi na mednarodnih mejnih prehodih. Navodilo je izdal notranji minister Rado Bohinc, v Uradnem listu pa je bilo objavljeno 12. januarja.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Zahteva po referendumu o zaščiti Slovencev
24. 01. 2001 00.00
Desnosredinska večina v svetu Videmske pokrajine je pripravila resolucijo, s katero zahteva izvedbo referenduma o zaščiti Slovencev v Benečiji v okviru zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki čaka na potrditev v italijanskem senatu. Resolucijo so že poslali predsedniku senata Nicoli Mancinu, s tem pa želi desna sredina doseči, da bi ta postala del kolesja še pred začetkom razprave o zaščitnem zakonu, danes piše Primorski dnevnik.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Mateja Klarič do vrhovnega sodišča
20. 01. 2001 00.00
Pobudnica zahteve za razpis referenduma o odloku Mestne občine Ljubljana (MOL) o cestnoprometni ureditvi v slovenski prestolnici, ki predvideva vnovično vklepanje nepravilno parkiranih avtomobilov v lisice, Mateja Klarič se je potem, ko je njeno zahtevo po izdaji začasne odredbe o zadržanju omenjenega odloka zavrnilo upravno sodišče, pritožila na vrhovno sodišče.
Sloveniji zaupano sopredsedovanje
19. 01. 2001 00.00
Na ministrstvu za zunanje zadeve je danes potekal sestanek predstavnikov ministrstev, vladnih uradov in služb ter predstavnikov nevladnih organizacij, ki so vključeni v aktivnosti delovnega omizja za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za JV Evropo. Sestanek je vodila državna sekretarka na MZZ Magdalena Tovornik, ki jo je vlada nedavno imenovala za sopredsedujočo delovnega omizja. Sloveniji je bilo namreč v okviru pakta stabilnosti zaupano sopredsedovanje omizju v prvem polletju 2001.
Odbor podprl novelo zakona
17. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je podprl novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Državnemu zboru bo predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Sicer pa je današnja razprava na seji matičnega odbora pokazala, da bi bilo nujno čimprej pripraviti nov sistemski zakon na tem področju, saj je obstoječi zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 že precej zastarel, obenem pa tudi ni skladu z ustavo in evropsko zakonodajo.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
FIFA in UEFA v sporu
16. 01. 2001 00.00
Sprememba sistema prestopov nogometašev, ki ga zahteva Evropska unija, je poglobila spor med Evropsko (UEFA) in Mednarodno nogometno zvezo (FIFA). Razlog za spor, ki se je napovedoval več mesecev, sinoči pa je končno izbruhnil, je pismo FIFA naslovljeno EU, v katerem se osrednja nogometna organizacija strinja z večino zahtev iz Bruslja.
Bolezen norih krav tudi v Avstriji
14. 01. 2001 00.00
V Italiji in Avstriji so v zadnjih dveh dneh odkrili dva primera bolezni norih krav. V Italiji je to prva okužena krava po letu 1994. Vendar so italijanske oblasti sporočile, da zaenkrat še ni stoodstotnih dokazov, ali gre res za primer okužbe z BSE.
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
Maradone ne bo v Neapelj
13. 01. 2001 00.00
Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Armando Maradona je (skoraj) dokončno zavrnil možnost, da se vrne v Neapelj. "Dokler bo v klubu Corrado Ferlaino, se ne bom vrnil v Neapelj," je v oddaji na italijanski televiziji povedal Maradona in Ferlaina, menedžerja kluba, v času ko je Maradona igral za SSC Napoli pa predsednika kluba, označil za "izdajalca". Slednji naj bi bil tudi glavni krivec za neplačane davčne obveznosti Maradone, saj italijanska davkarija od njega zahteva kar 50 milijonov nemških mark.
Strožji pogoji za vstop tujcev
13. 01. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je izdal navodilo, ki podrobno določa zakonske kriterije za zavrnitev vstopa tujcev v Slovenijo ter pogoje za izdajo vizumov za enkratni vstop v državo ter tranzitnih vizumov na nekaterih večjih mejnih prehodih s sosednjimi državami. Navodilo je bilo v uradnem listu objavljeno včeraj, veljati pa bo začelo 27. januarja.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
Kim Basinger se ločuje
13. 01. 2001 00.00
Ameriška filmska igralka Kim Basinger je včeraj na višjem sodišču v Los Angelesu vložila prošnjo za razvezo zakona z igralcem Alecom Baldwinom. 47-letna igralka je v prošnji kot razlog za razvezo od 42-letnega igralca navedla nepremostljive razlike. Par, ki se je poročil 19. avgusta 1993, se je sicer razšel 5. decembra lani.
Zadovoljni nasprotniki JE Temelin
12. 01. 2001 00.00
Češki senat je ratificiral konvencijo, s katero se Češka obvezuje, da bodo vsi njeni objekti, ki bi lahko imeli učinke na območja izven njenih meja, to velja še zlasti za nuklearke, podvrženi varnostnim preverjanjem, v katerih bodo lahko sodelovali tudi strokovnjaki sosednjih držav. Po mnenju združenja avstrijskih nasprotnikov Temelina je bila s tem uresničena njihova zahteva, ki jo že vrsto let postavljajo češki vladi.
Zadovoljni nasprotniki Temelina
12. 01. 2001 00.00
Češki senat je ratificiral konvencijo, s katero se Češka obvezuje, da bodo vsi njeni objekti, ki bi lahko imeli učinke na območja izven njenih meja, to velja še zlasti za nuklearke, podvrženi varnostnim preverjanjem, v katerih bodo lahko sodelovali tudi strokovnjaki sosednjih držav. Po mnenju združenja avstrijskih nasprotnikov Temelina je bila s tem uresničena njihova zahteva, ki jo že vrsto let postavljajo češki vladi.