ZRJ

Direktorji o težavah pri poslovanju z ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GSZ) je danes pripravila delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Trenutne aktivnosti Slovenije na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ sta predstavila minister za zunanje zadeve Lojze Peterle ter državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Bojan Škoda, podpredsednica GZS Marta Kos pa je pojasnila, kaj trenutno na tem področju počne GZS.

BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.

Mažarska odpravila sankcije proti ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Madžarska je po zgledu Evropske unije odpravila sankcije proti sosedi ZR Jugoslaviji, je danes sporočil tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Horvath. Ta ukrep vključuje sankcije na nove naložbe, jamstva za izvozna posojila, ki jih zagotavlja država na področju trgovine in privatizacije, ter na trgovino z dobrinami, ki jih ZRJ potrebuje pri obnovi države, je še pojasnil Horvath.

Zasedanje JJP pred vrhom EU
22. 11. 2000 00.00
V Zagrebu bo v petek pred začetkom vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana potekalo izredno zasedanje sveta Jadransko-Jonske pobude (JJP). Ob tej priložnosti bodo zunanji ministri držav članic JJP sprejeli poslovnik sveta JJP, ki opredeljuje delovanje sveta v skladu z Anconsko deklaracijo in predali predsedovanje JJP Hrvaški, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.

Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.

Vzpostavitev odnosov z ZRJ
21. 11. 2000 00.00
Potem, ko je jugoslovanska vlada v ponedeljek sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je njihovo udejanjanje vprašanje dni, saj Ljubljana nima več zadržkov glede tega vprašanja. Potrebno se je dogovoriti le še o tehničnem delu izvedbe sklepa in se odločiti, ali bosta Slovenija in ZRJ sklenili nov sporazum ali pa zadostujeta formalno že izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, pri čemer je verjetnejša prva različica. Vzpostavitev diplomatskih odnosov bo olajšala tudi razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, za katerega obstaja veliko zanimanje. V ponedeljek je GZS v Beogradu že odprla začasno pisarno z nalogo, da vzpostavi stike med gospodarstveniki iz obeh držav, jutri pa bo na uradnem obisku v Beogradu državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi že prišlo tudi do srečanja zunanjih ministrov Slovenije in ZRJ.

Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.

ZRJ o odnosih s Slovenijo
20. 11. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na seji sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je sporočilo zvezno ministrstvo za informiranje v Beogradu. Slovenija je po zamenjavi režima v Beogradu in sprejetju ZRJ v Združene narode ocenila, da so izpolnjeni pogoji za vzpostavitev diplomatskih odnosov.

Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.

Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje

Ukrepi slovenske in hrvaške policije
20. 11. 2000 00.00
Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.

Motnje na spletnem omrežju v ZRJ
19. 11. 2000 00.00
Uporabniki spletnega omrežja v ZRJ se zadnje dni soočajo s prekinitvami zvez in velikimi motnjami na spletnem omrežju. Pravi kaos na spletnem omrežju se je začel 2. novembra, vendar je težko priti do pravih informacij o vzrokih in posledicah teh motenj, kajti srbski strežniki neradi javno govorijo o tem problemu, čeprav so po grobih ocenah doslej utrpeli za približno 100.000 nemških mark škode. Škoda ni prizanesla niti Črni gori in še nekaterim državam v regiji, kar je posledica "objestnosti fantov", je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na enega izmed sicer številnih srbskih strežnikov.

V Daytonu o vojnih zločincih
19. 11. 2000 00.00
Komisija strokovnjakov, ki se ukvarja s prihodnostjo Balkana, je ob robu dvodnevne konference ob peti obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki se je včeraj končala v istoimenskem mestu v Ohiu, predlagala, naj bo vsakršna pomoč ZR Jugoslaviji pogojena z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.

Guvernerji bank o nasledstvu SFRJ
17. 11. 2000 00.00
Iz Banke Slovenije so sporočili, da se guverner Banke Slovenije France Arhar danes v Sarajevu udeležuje srečanja guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ.

Koštunica pisal Annanu
17. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu in ga obvestil, da je varnostni položaj Srbov v prištinskem zaporu na Kosovu daleč od zadovoljivega.

Kouchner zapušča svoj položaj
17. 11. 2000 00.00
Vodja prehodne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernard Kouchner je po poročanju Varnostnemu svetu ZN o poteku lokalnih volitev na Kosovu dejal, da bo ostal na položaju še toliko časa, dokler generalni sekretar ZN Kofi Annan ne najde njegovega naslednika. Kouchner je potrdil, da Annan tako osebo že išče. Ustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja je sicer članom VS ZN večkrat omenil, da ga najverjetneje vidijo zadnjič v vlogi vodje misije UNMIK. Kouchner je dejal, da vojna na Kosovu še ni končana in da je vzpostavljanje miru še vedno težavna naloga, kljub uspešnim lokalnim volitvam, ki so jih izvedli 28. oktobra. Po Kouchnerjevem nastopu se je k razpravi prijavilo vseh 15 članov VS, kakor tudi predstavnika Albanije in ZR Jugoslavije.

INA in Beopetrol podpisala sporazum
17. 11. 2000 00.00
Hrvaško naftno podjetje INA je z jugoslovanskim naftnim podjetjem Beopetrol danes podpisala sporazum o dobavi nafte in naftnih proizvodov za obdobje enega leta. INA bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Srbijo izvozila 360.000 ton naftnih proizvodov v vrednosti 75 milijonov dolarjev, so sporočili predstavniki hrvaškega naftnega podjetja. Prvo pošiljko naftnih proizvodov naj bi INA v Srbijo poslala prihodnjo sredo. Predstavnik hrvaškega podjetja je še napovedal, da bo INA v prihodnjih desetih dneh podpisala še en dogovor z Beopetrolom, po katerem bo v ZRJ izvažala maziva. INA je pred razpadom nekdanje SFRJ v Srbiji zaposlovala 1500 ljudi in imela več kot 187 bencinskih črpalk in skladišč.

Pošiljanje orožja Miloševiću
17. 11. 2000 00.00
Romunski predsednik Emil Constantinescu je izjavil, da so med letoma 1994 in 1995 iz Bukarešte v Beograd potovali tovorni vlaki, natovorjeni z orožjem in strelivom, kar je bila očitna kršitev embarga ZN na prodajo orožja ZR Jugoslaviji. Constantinescu je tako prvič priznal, da je nekdanje romunsko vodstvo na čelu z Ionom Iliescujem pošiljalo orožje režimu Slobodana Miloševića.

Slovenija za oživitev gospodarskih odnosov
17. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predsednika skupščine mesta Novi Sad Borisava Novakoviča, ki je v Sloveniji skupaj s skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov. Novosadski župan je predsednika seznanil z gospodarskimi, političnimi in socialnimi razmerami v Vojvodini in v ZRJ, predsednik Kučan pa je potrdil interes Slovenije za ponovno oživitev gospodarskega sodelovanja med državama, so sporočili z urada predsednika republike.

Več samostojnosti za Vojvodino
17. 11. 2000 00.00
Predsednik skupščine Vojvodine Nenad Čanak je povedal, da bi Vojvodina morala imeti diplomatske predstavnike v tistih državah, v katerih so njeni interesi prevladujoči. Predsednik vojvodinske vlade 195144orđe 195144ukić pa zatrjuje, da bo za mednarodne stike Vojvodine poslej potrebno manj papirjev.

Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.

Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.

ZRJ o odnosih s Slovenijo
16. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Goran Svilanović je povedal, da je pričakovati sklepe zvezne vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo in BiH v prihodnjih tednih, s Slovenijo najverjetneje že prihodnji teden.

Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo

Kmalu normalizacija odnosov?
15. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je po vsakoletni razpravi o položaju v BiH soglasno sprejela daljšo resolucijo, pri čemer je za Slovenijo pomemben del preambule, v kateri se poudarja pomen normalizacije odnosov med državami naslednicami SFRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov brez pogojevanja na podlagi pravne enakopravnosti vseh petih naslednic.

Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.

Nilski konj v Skadarskem jezeru
14. 11. 2000 00.00
Skadarsko jezero, ki si ga delita Črna gora (ZRJ) in Albanija, je nedavno dobilo novega prebivalca - nilskega konja, ki ga je Črni gori podaril beograjski zoološki vrt. Štiristo kilogramov težak nilski konj se je nastanil na obrežju jezera v bližini kraja Plavnica, kjer naj bi bil v prihodnosti zoološki vrt, zaenkrat pa za nenavadnega gosta skrbi Slobodan Pejovič, lastnik posestva ob jezeru. Nilski konj naj bi se v novem okolju zaenkrat dobro počutil.

ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.