ZRJ
Rusija in Grčija naj uskladita politiko do ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Grčija in Rusija bi morali izrabiti svojo vlogo kot tradicionalni zaveznici ZRJ v sodelovanju z novim vodstvom v Beogradu in s širšo regijo, je danes dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Sestanek med Hombachom in Protićem
12. 10. 2000 00.00
Danes je bil v skupščini mesta Beograd sestanek med koordinatorjem pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodom Hombachom in beograjskim županom Milanom Protićem.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Začetek odpravljanja sankcij proti ZRJ
12. 10. 2000 00.00
V znak podpore novoizvoljeni jugoslovanski vladi je danes ameriški predsednik Bill Clinton odpravil naftni embargo in prepoved letalskih povezav proti ZRJ. Odločitev je stopila v veljavo takoj. Ukrepa sta veljala od leta 1998 skupaj z drugimi trgovinskimi in gospodarskimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Beogradu. Clinton je ob tem State Departmentu in ministrstvu za finance naložil še takojšnji sprejem ukrepov za odpravo ostalih trgovinskih in finančnih sankcij proti ZRJ.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Diplomatski odnosi med Ljubljano in Beogradom
12. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se bo po napovedih jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu nekdanje SFRJ v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli. Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle naj bi na današnji seji vlade predlagal sprejetje sklepa o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZRJ, s katerim naj bi Drobnič odpotoval v Beograd.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Avstrija in Madžarska zaskrbljeni nad položajem v ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na današnji novinarski konferenci po srečanju z madžarskim kolegom Janosem Martonyjem na Dunaju trenutne razmere v ZRJ ocenila kot "zelo kočljive", podobno kot Martonyi pa je zaskrbljeno menila, da po spremembah v vodstvu ZRJ manjka več pomembnih korakov. Ocenila je, da tako v Srbiji kot tudi v jugoslovanski vladi ni prišlo do demokratičnega preobrata. Martonyi je dejal, da tudi Madžarska podobno ocenjuje razmere v ZRJ, in ob tem izrazil podporo Budimpešte demokratičnim silam v državi. Ferrero-Waldnerjeva in Martonyi sta govorila tudi o pobudi o vzpostavitvi strateškega sodelovanja srednjeevropskih držav, ki naj bi bilo po Martonyjevem mnenju gospodarsko in politično zelo pomembno. Še pred, pa tudi po vstopu Madžarske v EU naj bi tako prišlo do rednih pogovorov in izmenjave informacij med srednjeevropskimi državami. Kot je povedala avstrijska zunanja ministrica, so se na omenjeno pobudo številne srednjeevropske države odzvale pozitivno.
Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.
Milošević ima bančne račune v Avstriji
12. 10. 2000 00.00
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser je za današnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal, da so v Avstriji odkrili bančne račune nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki so jih že zamrznili. Avstrijsko finančno ministrstvo je sicer zavrnilo potrditev Grasserjeve izjave, češ da je za tajne bančne račune pristojna avstrijska centralna banka. Evropska unija je aprila lani svoj ukrep zamrznitve premoženja ZRJ, sprejet junija 1998, razširila tudi na premoženje družine Slobodana Miloševića in njegovih bližnjih sodelavcev.
Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.
Predstavniki DOS in SPS naj bi obnovili pogovore
12. 10. 2000 00.00
Predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS) in Socialistične stranke Srbije (SPS) nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića sta po dvodnevni prekinitvi v noči na četrtek obnovili pogovore o oblikovanju nove srbske vlade, je povedal nek vodilni predstavnik DOS. Nek vir blizu SPS pa je sporočil, da se je sešlo vodstvo stranke, da bi razpravljalo o nadaljevanju pogajanj z DOS in da bi preučilo rezultate dosedanjih pogajanj z opozicijo. Po trditvah DOS naj bi bila SPS "zainteresirana" za predlog o skupnem nadzoru štirih ključnih ministrstev - notranjega, finančnega, pravosodnega in ministrstva za informiranje. To je v sredo zvečer predlagal eden od opozicijskih voditeljev Zoran 195144inđić. Kot je opozoril, bi lahko DOS v primeru zavrnitve predloga zahtevala uraden sklic predčasnih parlamentarnih volitev.
Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.
Zasedanje obrambnega sveta ZRJ preloženo
11. 10. 2000 00.00
Za danes napovedano zasedanje vrhovnega obrambnega sveta ZRJ so preložili, saj si črnogorski predsednik Milo Djukanovič še ni dovolj opomogel od ponedeljkove prometne nesreče, je danes poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo pripravili zasedanje.
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Patriarh Pavle in Prodi na Dunaju o obnovi Srbije
11. 10. 2000 00.00
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle in predsednik Evropske komisije Romano Prodi sta se danes na Dunaju pogovarjala o obnovi Srbije. Kot je poročala tiskovna agencija Kathpress, je Prodi sogovorniku zagotovil pomoč Evropske unije. Na triurnem srečanju je sodeloval tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten.
Zasedanje vrhovnega obrambnega sveta
11. 10. 2000 00.00
Na pobudo jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice se bo v Beograd danes sestal vrhovni obrambni svet, ki naj bi se ga udeležil tudi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović. Srečanju bo predsedoval Koštunica, na njem pa bosta poleg 195144ukanovića in srbskega predsednika Milana Milutinovića sodelovala še načelnik generalštaba jugoslovanske vojske in obrambni minister.
Telefonski pogovor Bajuka in Koštunice
10. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se je danes po telefonu pogovarjal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
GZS pozdravlja spremembe v ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja politične spremembe v Zvezni republiki Jugoslaviji in pričakuje, da bodo jugoslovanske oblasti čimprej začele vzpostavljati tudi pogoje za gospodarsko sodelovanje s tujino.
Slovenska vlada v stiku s članicami EU
10. 10. 2000 00.00
Kabineta predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta bila ves dan v stikih s predstavniki Evropske komisije in vlad držav Evropske unije pred torkovim obiskom francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina v Beogradu, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Bajuk je v telefonskem pogovoru predsednika Evropske komisije Romana Prodija vnovič seznanil s slovenskimi stališči do nasledstva nekdanje SFRJ, Prodi pa je ob tem zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev sukcesijskih vprašanj. Kabinet slovenskega premiera je o tej temi podrobno obvestil tudi kabinete francoskega, britanskega, nemškega in španskega predsednika vlade.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Annan pisal Koštunici
10. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico v pismu pozval, naj zaprosi za članstvo ZRJ v Združenih narodih, da bi tako razrešili dolgotrajni spor z Zahodom, ki je omejil sodelovanje Beograda pri delu organov Svetovne organizacije.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Prekinjena pogajanja z DOS
10. 10. 2000 00.00
Socialistična stranka (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja sta danes prekinili pogajanja z Demokratično opozicijo Srbije (DOS) o oblikovanju nove zvezne vlade. SPS koalicijo novega predsednika ZRJ Vojislava Koštunice obtožuje za nasilje v Srbiji, medtem ko je SRS DOS obtožila, da je hotela linčati vodstvo stranke.
Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.
Embargo za izvoz orožja v ZRJ ostaja
10. 10. 2000 00.00
Iz izjav nemškega zveznega obrambnega ministra Rudolfa Scharpinga je moč sklepati, da bo embargo na izvoz orožja v ZRJ do nadaljnjega ostal v veljavi. "Balkan potrebuje vse mogoče, zagotovo pa ne dobave orožja," je danes za nemški radio izjavil Scharping.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.
Sestanek vrhovnega obrambnega sveta
09. 10. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo 195144ukanović sta se dogovorila o sklicu seje vrhovnega obrambnega sveta, na kateri bodo obravnavali kadrovske spremembe v vrhu jugoslovanske vojske.