ZRJ
OVSE povabila ZRJ v članstvo
19. 10. 2000 00.00
Predsedujoča Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je v pismu Koštunici uradno povabila ZRJ, naj se včlani v OVSE. V pismu je dodala tudi, da so po demokratičnih spremembah v ZRJ novi odnosi med to organizacijo in Beogradom postali mogoči.
Petnajsti Film video monitor
19. 10. 2000 00.00
Predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije Film video monitor (FVM) v organizaciji Kinoateljeja je letos že petnajsta po vrsti, potekala pa bo od 25. do 28. oktobra v Kulturnem domu v Gorici. Ob svojem jubileju bo predstavila tudi italijanski film, kar je izrednega pomena pri srečevanju med slovensko in italijansko produkcijo, je povedal programski direktor Aleš Doktorič.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Število nočitev v Ljubljani raste
19. 10. 2000 00.00
Število nočitev v Ljubljani je v prvih devetih mesecih letošnjega leta poraslo za približno devet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sicer lansko leto na področju turizma zaradi znanih dogodkov na Kosovu in v ZRJ ni bilo ravno tipično, turistični obisk pa se je povečal predvsem na račun povečanega števila nočitev tujih gostov, ki je bil višji za 13 odstotkov, je na današnji predstavitvi letošnjega obiska tujih in domačih gostov v slovenski prestolnici povedala vodja Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbara Zupanc.
Humanitarne pošiljke goriva za ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Madžarska naftna družba MOL je ZR Jugoslaviji ponudila humanitarne pošiljke goriva, je za madžarsko tiskovno agencijo MTI povedal član vodstva družbe Sandor Mehes po pogovorih z Miroljubom Labusom, članom skupine neodvisnih srbskih gospodarstvenikov G-17 in kriznega odbora, ki ga je oblikoval jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Družba MOL je pripravljena v skladu s ponudbo ZRJ takoj brezplačno poslati 1500 ton kurilnega olja, ponudila pa je tudi pošiljke kurilnega olja in nafte po nižjih cenah od običajnih.
NATO o slovenskem programu za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Zveza NATO in Slovenija bosta jutri v Bruslju skupaj pregledali slovenski program uresničevanja akcijskega načrta za članstvo (MAP) za prihodnje leto. Vsebino programa, ki ga je Slovenija zavezništvu izročila septembra, bosta predstavnikom članic Severnoatlantske zveze podrobneje pojasnjevala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič in državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc, na srečanju pa bo po pričakovanjih beseda tekla tudi o razmerah v ZRJ. Na čelu delegacije zveze NATO bo pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve Klaus-Peter Klaiber.
Karađorđević nadaljuje obisk v ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik princ Aleksander Karađorđević je včeraj obiskal Niš in poletno rezidenco kraljeve družine v kraju Oplenac, 80 kilometrov južno od Beograda. V Nišu so princa sprejeli župan Zoran Živkovič in mestni svetniki.
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.
Imenovan vodja za čiščenje Donave
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanska delegacija pri mednarodni komisiji za Donavo, ki se je včeraj sestala v Budimpešti, je danes privolila v imenovanje Francoza Bernarda Cheveneza za vodjo projekta čiščenja Donave in s tem odpravila glavno oviro za začetek del. Komisija za Donavo, ki je pristojna za plovbo po tej reki, ima enajst držav članic.
Nacionalizem še vedno ogroža stabilnost Evrope
17. 10. 2000 00.00
V Varšavi se je danes začela mednarodna konferenca o varovanju državljanskih in človekovih pravic, ki se jo udeležuje 400 predstavnikov iz 54 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in 130 mednarodnih nevladnih organizacij. Visoki komisar OVSE za manj šine Max van der Stoel, ki je odprl konferenco, je dejal, da nacionalizem še vedno ogroža stabilnost v Evropi, tudi po odhodu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Po njegovih besedah ta grožnja še ni minila, saj veliko narodov še vedno igra na karto nacionalizma.
Obisk generala Ralstona v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Generala Ralstona so sprejeli predsednik države Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, obrambni minister Janez Janša in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, kateremu je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi dejal, da je zelo zadovoljen z napredkom v slovenskih oboroženih silah.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Koštunica prispel v Podgorico
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prispel v Podgorico , kjer naj bi poskušal dobiti podporo črnogorskih voditeljev pri oblikovanju nove zvezne vlade. Koštunica se je že sestal s črnogorskim predsednikom Milo Djukanovićem. Vsebina njunih pogovorov še ni znana.
Novi poveljnik KFOR-ja
16. 10. 2000 00.00
Italijanski general Carlo Cabigiosu je danes v Prištini od španskega generala Juana Ortuna prevzel dolžnosti poveljnika mednarodnih sil na Kosovu KFOR. Kot je povedal, bodo mirovne sile KFOR ostale na Kosovu tudi po demokratičnih spremembah v ZRJ, njihova naloga pa ostaja nespremenjena - zagotavljanje miru in varnosti ter pomoč pri obnovi Kosova. Italijanski general je še povedal, da bi s skupnim prizadevanjem sil KFOR, UNMIK in narodi na Kosovu lahko izgradili večetnično, svobodno in demokratično Kosovo. Šestdesetletni general Cabigiosu bo na čelu sil KFOR šest mesecev. Poveljeval bo 40.000 vojakom iz 39 držav. Predaje dolžnosti na sedežu KFOR v Prištini se je udeležil tudi vrhovni poveljnik zveze NATO za Evropo, general Joseph W. Ralston.
Pogajanja o srbski prehodni vladi
16. 10. 2000 00.00
Pogajanja o sestavi srbske prehodne vlade med predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), vladajoče Srbske socialistične stranke (SPS) ter Srbskega gibanja prenove (SPO) se danes nadaljujejo. Generalni sekretar SPS Zoran Anđelković je izjavil, da naj bi dogovor podpisali še danes.
Demonstracije proti beloruski vladi
15. 10. 2000 00.00
V Belorusiji potekajo parlamentarne volitve, na katerih bo 7,3 milijona volilnih upravičencev izbiralo med 567 kandidati, ki se potegujejo za 110 sedežev v parlamentu.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Obisk Karađorđevića v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je včeraj zvečer prispel na ženevsko letališče, kjer naj bi se
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Zelena luč za nadaljnja pogajanja z EU
13. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je danes na svoji zadnji korespondenčni seji potrdil dodatna pojasnila k izhodiščem za pogajanja Slovenije z Evropsko unijo za poglavja kmetijstvo, regionalna politika in koordinacija strukturinih skladov ter okolje. S tem je omogočil njihovo pravočasno oddajo v Bruselj oziroma nemoteno nadaljevanje pogajanj za ta področja.
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
Koštunica za normalizacijo odnosov s Slovenijo
13. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se je danes popoldne v palači federacije v Beogradu srečal s predsednikom ZR Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Po končanih enournih pogovorih je dopisnikom slovenskih medijev povedal, da je njegov sogovornik pokazal zanimanje za normalizacijo odnosov med državama. Drobnič se je sestal tudi z enim izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS), predsednikom Državljanske zveze Srbije (GSS) Goranom Svilanovićem.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.