a eu
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Luksemburg se je pripravljen odpovedati komisarju
05. 12. 2000 00.00
Luksemburg se je pripravljen odpovedati svojemu stalnemu članu v Evropski komisiji, če bi v komisiji po razširitvi Evropske unije uvedli načelo rotiranja, je danes za francoski radio dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Bruselj predlagal poostrene ukrepe
29. 11. 2000 00.00
V luči naraščajoče panike med evropskimi potrošniki zaradi povečanega števila odkritih primerov bolezni norih krav, je Evropska komisija predložila paket poostrenih ukrepov za zaščito potrošnikov, vključno z uvedbo obveznega testiranja goveda in s prepovedjo uporabljanja kostne moke za krmo na območju celotne Evropske unije.
Chirac na Kosovu
25. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes dopotoval na nekajurni obisk na Kosovo. Na prištinskem letališču so ga sprejeli civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, francoski sekretar za obrambo Jean-Pierre Masseret in poveljnik generalštaba francoske vojske, general Jean-Pierre Kelche.
Delovna sobota za politike
04. 11. 2000 00.00
Neformalna koalicijska dogovarjanja predstavnikov LDS z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami se intenzivno nadaljujejo tudi danes . Predstavniki LDS so že na jutranjem sestanku predstavnikom DeSUS-a predali predlog koalicijskega sporazuma, o katerem bosta v ponedeljek razpravljala izvršni odbor, zatem pa še svet DeSUS-a, ki se bo izrekel o tem, ali je sporazum sprejemljiv ali ne.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Vstop v EU za Slovenijo ni cilj
16. 09. 2000 00.00
Slovenska politika se že od leta 1992 ukvarja predvsem s približevanjem EU, zanemarja pa razvoj in nacionalne interese Slovenije. Hitenje Slovenije pri vključevanju v EU povzroča vrsto težav, ki bi se jim z bolj premišljeno, a počasnejšo politiko iskanja soglasja lahko izognili.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Konec politične osamitve Avstrije?
10. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že v ponedeljek končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
ITF uspešno na Hrvaškem
04. 08. 2000 00.00
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
ITF uspešno na Hrvaškem
03. 08. 2000 20.46
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
Predstavitev Luke Koper
13. 07. 2000 17.44
Luka Koper je usmerjena v razvoj vzhodnoevropske morske poti in želi postati distribucijski center za Evropo, vendar se pri uresničevanju poslovne strategije srečuje z administrativnimi omejitvami EU, ki koprskemu pristanišču onemogočajo pridobiti status vhodno/izhodne točke za notranji trg EU. Takšno je ključno sporočilo, ki ga je skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta v Kopru posredoval predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič s sodelavci. Člani omenjenega skupnega odbora so dvodnevno peto zasedanje danes končali v Luki Koper, kjer so pozornost namenili predstavitvi koprskega pristanišča, oceni dosedanjega in prihodnjega sodelovanja z EU, sodelovanju koprskega in tržaškega pristanišča ter težavam nadaljnjega razvoja transportnih poti na tem območju. Sopredsedujoči odboru Michl Ebner se je zavzel za predstavitev luških težav Evropski komisiji, ki naj oblikuje tehnično komisijo za reševanje težav koprskega pristanišča.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Francija prevzema predsedstvo EU
30. 06. 2000 16.25
Od 1.julija do 31. decembra bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki bo od začetka evropskega povezovanja v tej vlogi že enajstič.
Slovenski dan na svetovni razstavi Expo
18. 06. 2000 14.37
''Letošnji Expo je prvi v vsej dosedanji, zavidanja vredni 150-letni tradiciji svetovnih razstav, ki se je zgodil v svetu, za katerega je mogoče reči, da je postal globalni svet,'' je v pozdravnem nagovoru ob začetku slovenskega nacionalnega dne na svetovni razstavi Expo 2000 danes v Hannovru dejal predsednik republike Milan Kučan in dodal, da ima Slovenija poučne izkušnje o pomenu sožitja človeka, narave in tehnologije, ki so trenutno eden od najbolj razburljivih a tudi usodnih izzivov človeštva in v znamenju katerih poteka letošnja svetovna razstava.
Lombardero v Sloveniji
29. 05. 2000 20.20
Glavni pogajalec Evropske komisije za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero je bil na krajšem obisku v Sloveniji. Udeležil se je zasedanja pododbora za inovacije, ki obravnava nekaj zanimivih področij, kot so šolstvo, kultura, telekomunikacije. Seveda pa je vse veliko bolj zanimalo pojasnilo njegovega nedavnega intervjuja, ko je ostro opozoril Slovenijo zaradi političnih razmer. A Lombardero se je odločil, da tega ne bo več komentiral.
Francija vztraja pri izolaciji Avstrije
19. 05. 2000 16.15
Francija namerava tudi v času svojega predsedovanja Evropski uniji, ki se bo začelo 1. julija, vztrajati pri diplomatski izolaciji Avstrije. EU je protiukrepe proti Avstriji uvedla ob vstopu svobodnjakov (FPOe) v novo dunajsko vlado. Stališče Pariza je enako kot ga ima večina držav EU, je v pogovoru za radio dejal francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Obstaja sicer manjšina držav članic EU, ki se zavzema za omilitev protiukrepov, a večina meni, da je potrebno ohraniti sedanjo držo, je še pojasnil vodja francoske diplomacije.
Podoba Avstrije in Slovenije
16. 05. 2000 15.51
V Ljubljani danes poteka enodnevni seminar z naslovom Slovenija in Avstrija - na poti v partnerstvo v EU, na katerem sodelujejo ugledni slovenski in avstrijski novinarji, zgodovinarji in politiki.
Slovesnost ob Dnevu Evrope
10. 05. 2000 10.12
Na sedežu ZN v New Yorku so na pobudo Portugalske in Evropske komisije pripravili manjšo slovesnost ob Dnevu Evrope, na kateri je generalni sekretar ZN Kofi Annan poudaril, da Evropa veliko dolguje Robertu Schumanu za vizijo združene Evrope, ki se počasi, a zanesljivo uresničuje. ''Ideja je postala realnost in Evropa je danes mirna in napredna kot nikoli prej. Upanje na pridružitev EU je mnoge države spodbudilo h gospodarskim reformam, demokraciji in k spoštovanju človekovih pravic. Ti standardi pa niso le evropski; ZN si bodo prizadevali, da jih uveljavijo po vsem svetu,'' je dejal Annan.
Kacin sprejel ameriško delegacijo
14. 04. 2000 07.40
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) Jelko Kacin je včeraj sprejel delegacijo ameriškega ministrstva za trgovino pod vodstvom pomočnika državnega sekretarja Patricka A. Mulloya. Kot so sporočili iz DZ, je gost izrazil željo, da bi Slovenija in ZDA naredili bistveno več za izboljšanje ekonomskega sodelovanja, Kacin pa je poudaril, da je za Slovenijo ena izmed prioritet polnopravno članstvo v EU, ker ne vidi alternative za proces širitve.
Srečanje finančnih ministrov EU
07. 04. 2000 20.40
Finančni ministri držav članic Evropske unije so danes v Lizboni začeli dvodnevne neformalne pogovore.
Nov sistem številčenja v omrežju Telekoma
30. 03. 2000 11.43
V Sloveniji od danes velja nov sistem številčenja v telekomunikacijskem omrežju. Dosedanjih dvanajst omrežnih skupin bo po novem nadomestilo šest področnih kod brez šestice - 01, 02, 03, 04, 05 in 07 -, vse naročniške številke pa bodo sedemmestne. Telekom Slovenije bo moral do letošnjega novembra, ko bo dokončno prenehal delovati stari sistem, spremeniti približno 800.000 ali 95 odstotkov vseh naročniških številk.
Pogovori na temo Evropski izzivi: okolje
05. 03. 2000 12.23
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v okviru projekta Osveščanje javnosti o Evropski uniji pripravlja serijo 15 popoldanskih pogovorov oziroma okroglih miz na temo približevanja EU na področju okolja, pod skupnim naslovom Evropski izzivi: okolje. Teme bodo povezane v tri vsebinske sklope, razprave pa bodo potekale ob torkih v mesecih marcu, aprilu, maju in juniju. Prva bo na vrsti 7. marca.
Projekt trajnostnega razvojnega planiranja
16. 01. 2000 18.13
Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo (REC) letos začenja z izvedbo projekta Trajnostno regionalno razvojno planiranje, v katerem sodelujejo domači in tuji strokovnjaki, navaja Bilten REC-a v Sloveniji.
Slovenija je pripravljena na EU
11. 01. 2000 21.29
Slovenija je z ekonomskega vidika pripravljena na Evropsko unijo bolj kot nekatere članice Unije, denimo Italija in Grčija. To raziskavo je objavil priznani, a v preteklosti Sloveniji nenaklonjeni časnik Economist.
Belgija poostrila nadzor na mejah
10. 01. 2000 20.15
Belgijske oblasti so začele obsežno tritedensko akcijo urejanja položaja nezakonitih priseljencev, zaradi česar so začasno vnovič vzpostavile nadzor na državnih mejah. Nezakoniti priseljenci lahko v prihodnjih treh tednih vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja za bivanje, ki ga bodo belgijske oblasti podelile pod določenimi strogimi pogoji.