a eu
Berlusconi napoveduje prve ukrepe
15. 05. 2001 00.00
Dokončni izidi parlamentarnih volitev v Italiji so potrdili zanesljivo zmago Silvia Berlusconija in njegove desnosredinske Hiše svoboščin. Medtem ko bodoči premier že napoveduje prve ukrepe svoje vlade, pa poraženci iz koalicije Oljka razmišljajo, kako naprej.
Širitev EU prinaša novo partnerstvo
19. 04. 2001 00.00
V Gradcu se je danes začel dvodnevni seminar Širitev Evropske unije: Stari sosedje novi partnerji. Slovenija v Evropi - 10 let samostojnosti, ki sta ga odprla deželna glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic in pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU Erhard Busek. Na temo Avstrija - Slovenija - Evropa sta spregovorila avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
Izraelski helikopterji nad Gazo
06. 04. 2001 00.00
Danes zjutraj so izraelski helikopterji napadli štiri cilje v Gazi, pri tem je bilo vsaj pet ljudi ranjenih. Cilja sta bila tudi zgradbi palestinska policije in palestinske vojaške obveščevalne službe. Po besedah predstavnika izraelske vojske so bili napadi povračilo za prejšnje minometne napade na izraelska naselja. Včeraj naj bi Palestinci iz Gaze izstrelili tri mine na kontrolno točko Erez, ena teh min pa je padla na izraelski teritorij, vendar ni bilo ranjenih. V kraju Rafah blizu egiptovske meje pa je sinoči prišlo do spopada med izraelskimi silami in Palestinci, vendar naj ne bi bilo žrtev.
Kfor in Beograd podpisala sporazum
23. 03. 2001 00.00
Poveljstvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu in jugoslovanskih sil na jugu Srbije sta podpisali sporazum o vstopu jugoslovanskih sil v dva nova sektorja v varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom. Sporazum sta v kraju Merdare ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo podpisala general Ninoslav Krstić, poveljnik skupnih sil jugoslovanske vojske in srbske policije, in poveljnik Kfor Carlo Cabigiosu.
Vrh EU v Stockholmu
23. 03. 2001 00.00
Ob strategiji za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva so bile zaostrene razmere v Makedoniji, odnosi z Rusijo in kritične razmere v evropskem kmetijstvu dodatne, a odmevne teme, ki so voditelje držav Evropske unije zaposlovale prvi dan zasedanja v Stockholmu. Sicer pa je bila švedska prestolnica danes gostiteljica še dveh dodatnih vrhunskih srečanj. Vrh EU se je o napetih razmerah v Makedoniji pogovarjal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim, o poglabljanju dvostranskih odnosov pa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Zavel je pomladni veter
19. 03. 2001 00.00
Pomlad je zavela v krajih med Sočo, Savo, Dravo, Muro in Donavo. To pa ni ostalo brez vpliva na visoko politiko v prestolnicah Dunaj in Ljubljana. Zatorej je tudi obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška ob koncu tedna na Ballhausplatzu potekal v izredno prijateljskem ozračju, v današnji izdaji o obisku slovenskega premiera v avstrijski prestolnici uvodoma piše dopisnik nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung na Dunaju Reinhard Olt.
Rupel zaključil obisk
13. 03. 2001 00.00
Slovenija načrtuje, da bo v času švedskega predsedovanja Evropski uniji v pristopnih pogajanjih začasno zaprla še šest oziroma sedem poglavij, s čimer bi se število poglavij, za katera usklajevanja niso več potrebna, povzpelo na 20 ali 21 od skupaj 29 poglavij, o katerih pogajanja potekajo. To je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel med drugim poudaril na pogovorih v okviru svojega dvodnevnega delovnega obiska na Švedskem, pričakovanje pa ponovil še na predavanju na univerzi v Uppsali, s katerim je obisk danes popoldne tudi sklenil.
Lokalne volitve v Franciji
12. 03. 2001 00.00
V Franciji so se včeraj zvečer zaprla volišča na prvem krogu lokalnih volitev, ki veljajo za pomemben preizkus pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, ki so napovedane za prihodnje leto. Po prvih ocenah javnomnenjskih institutov se je volitev udeležilo približno 70 odstotkov volilnih upravičencev. Drugi krog volitev bodo pripravili prihodnjo nedeljo.
Ferrero-Waldnerjeva za prehodno obdobje
08. 03. 2001 00.00
Avstrija, tako kot Nemčija, podpira sedemletno prehodno obdobje za prost pretok delovne sile za nove članice Evropske unije, je danes v Londonu poudarila avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki je še menila, da bi morali v teku širitve razjasniti " dvostranska odprta vprašanja", kot so "pravno-zgodovinska vprašanja" ali "vprašanja varnosti jedrskih elektrarn". A Avstrija, tako je zagotovila avstrijska zunanja ministrica, "dvostranskih vprašanj ne bo povezovala s pogajanji za članstvo v EU".
Švicarji proti hitremu začetku pogajanj z EU
04. 03. 2001 00.00
Švicarski volivci so na današnjem referendumu zavrnili predlog, da bi Švica pospešila pogajanja o vključitvi v Evropsko unijo. Kot so pokazale prve ocene, ki jih je objavila švicarska televizija TSR1, je za takojšen začetek pogajanj z Brusljem glasovalo okrog 30 odstotkov volivcev. V kantonu Ženeva je proti glasovalo 58 odstotkov volivcev, v edinem kantonu, kjer so že prešteli izide, t.j. v kantonu Glarus, pa je predlog zavrnilo celo 86,7 odstotka volivcev.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.
V Čedadu proslavili Dan emigranta
06. 01. 2001 00.00
V čedadskem gledališču Ristori je bila danes popoldne tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega življenja in se ozrejo v prihodnost.
Enotna borzna kotacija
03. 01. 2001 00.00
V skladu z veljavnimi pravili Ljubljanske borze sta se s 1. januarjem združili borzni kotaciji A in B v enotno borzno kotacijo, spremembe pa so v tečajnico vključili danes, na prvi trgovalni dan v letošnjem letu. Z združitvijo je posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa so tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo obeh kotacij v enotno je trg vrednostnih papirjev postal bolj transparenten, njegova organiziranost pa usklajena s prakso držav članic EU, so sporočili iz Ljubljanske borze.
V novem letu enotna borzna kotacija
23. 12. 2000 00.00
Ljubljanska borza bo glede na veljavna pravila s 1. januarjem združila borzno kotacijo A in B v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo bo posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa bodo tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo, so sporočili iz Ljubljanske borze.
Enotna borzna kotacija
23. 12. 2000 00.00
Glede na veljavna Pravila Ljubljanske borze se bosta 1. januarja združili borzni kotaciji A in B v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo bo posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa bodo tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo. Trg vrednostnih papirjev bo z združitvijo obeh kotacij v enotno postal bolj transparenten, njegova organiziranost pa usklajena s prakso dežel članic EU. Vsi izdajatelji, katerih vrednostni papirji bodo na zadnji dan leta 2000 sprejeti v borzno kotacijo A ali B, bodo po tem datumu kotirali v združeni borzni kotaciji.
Drnovšek zmerno optimističen
08. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Luksemburg se je pripravljen odpovedati komisarju
05. 12. 2000 00.00
Luksemburg se je pripravljen odpovedati svojemu stalnemu članu v Evropski komisiji, če bi v komisiji po razširitvi Evropske unije uvedli načelo rotiranja, je danes za francoski radio dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Bruselj predlagal poostrene ukrepe
29. 11. 2000 00.00
V luči naraščajoče panike med evropskimi potrošniki zaradi povečanega števila odkritih primerov bolezni norih krav, je Evropska komisija predložila paket poostrenih ukrepov za zaščito potrošnikov, vključno z uvedbo obveznega testiranja goveda in s prepovedjo uporabljanja kostne moke za krmo na območju celotne Evropske unije.
Chirac na Kosovu
25. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes dopotoval na nekajurni obisk na Kosovo. Na prištinskem letališču so ga sprejeli civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, francoski sekretar za obrambo Jean-Pierre Masseret in poveljnik generalštaba francoske vojske, general Jean-Pierre Kelche.
Delovna sobota za politike
04. 11. 2000 00.00
Neformalna koalicijska dogovarjanja predstavnikov LDS z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami se intenzivno nadaljujejo tudi danes . Predstavniki LDS so že na jutranjem sestanku predstavnikom DeSUS-a predali predlog koalicijskega sporazuma, o katerem bosta v ponedeljek razpravljala izvršni odbor, zatem pa še svet DeSUS-a, ki se bo izrekel o tem, ali je sporazum sprejemljiv ali ne.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Vstop v EU za Slovenijo ni cilj
16. 09. 2000 00.00
Slovenska politika se že od leta 1992 ukvarja predvsem s približevanjem EU, zanemarja pa razvoj in nacionalne interese Slovenije. Hitenje Slovenije pri vključevanju v EU povzroča vrsto težav, ki bi se jim z bolj premišljeno, a počasnejšo politiko iskanja soglasja lahko izognili.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Konec politične osamitve Avstrije?
10. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že v ponedeljek končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.